Za draga stanovanja krivi špekulacije, rešitev vidi v enem ukrepu

Stanovanja postajajo eden največjih finančnih izzivov evropskih gospodinjstev. Nakup nepremičnine je za številne praktično nedosegljiv, najemnine pa v številnih mestih rastejo hitreje od plač. V razpravo o možnih rešitvah se je zdaj vključil tudi ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Paul Krugman, ki meni, da Evropa potrebuje kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov.

V pogovoru za Euronews je opozoril, da so številni evropski stanovanjski trgi postali tarča špekulativnih nakupov, zaradi česar stanovanja vse težje opravljajo svojo osnovno funkcijo: zagotavljanje dostopnega doma.

Po mnenju Krugmana rast cen ni posledica enega samega dejavnika. Med ključnimi razlogi izpostavlja omejeno ponudbo novih stanovanj, počasne postopke gradnje, naraščajoče stroške zemljišč ter vse večji pritisk investitorjev, ki nepremičnine kupujejo kot naložbo.

Kot poroča Euronews, ekonomist opozarja, da se lahko trg v takšnih razmerah oddalji od dejanskih potreb prebivalcev. Posledica so vse višje cene stanovanj in najemnin, kar najbolj občutijo mlade družine, študenti in ljudje s povprečnimi prihodki.

Krugman zagovarja idejo začasnih omejitev najemnin oziroma nadzora njihove rasti. Pri tem poudarja, da takšni ukrepi sami po sebi ne morejo rešiti stanovanjske krize, lahko pa ublažijo pritisk na gospodinjstva v obdobju, ko države pripravljajo dolgoročnejše rešitve.

Po njegovem mnenju je pomembno razlikovati med trajnim administrativnim določanjem cen in začasnimi ukrepi, namenjenimi stabilizaciji trga v izrednih razmerah.

Čeprav podpira začasne omejitve, Krugman hkrati opozarja, da nobena regulacija ne more dolgoročno nadomestiti pomanjkanja stanovanj.

Po njegovih besedah bi morale evropske države bistveno povečati gradnjo novih stanovanj, pospešiti postopke umeščanja v prostor ter spodbujati razvoj javnih in neprofitnih stanovanjskih projektov.

Prav nezadostna ponudba je po mnenju številnih ekonomistov glavni razlog, da se stanovanjske cene v številnih evropskih prestolnicah že leta vztrajno zvišujejo.

Stanovanjska problematika postaja vse bolj pereča tudi v Sloveniji. Podatki kažejo, da so cene stanovanj v zadnjem desetletju občutno zrasle, medtem ko rast plač ni sledila enakemu tempu. Krugmanov predlog zato odpira vprašanje, ali bi lahko tudi evropske države, vključno s Slovenijo, začasno omejile rast najemnin in hkrati pospešile gradnjo novih stanovanj.

Ekonomist poudarja, da mora biti cilj politik predvsem povečanje dostopnosti stanovanj, ne pa zaščita špekulativnih donosov na nepremičninskem trgu.

Razprava o stanovanjih že dolgo ni več zgolj socialna tema. Vse več ekonomistov opozarja, da previsoki stroški bivanja vplivajo na mobilnost delovne sile, rodnost, potrošnjo in dolgoročno gospodarsko rast.

Zato so predlogi, kot jih zagovarja Krugman, deležni vse večje pozornosti. Vprašanje pa ostaja, ali bodo evropske vlade pripravljene poseči na trg dovolj odločno, da bi ustavile nadaljnje oddaljevanje stanovanj od ljudi, ki jih potrebujejo za življenje.