V eni Facebook skupini, v kateri ljudje iščejo streho nad glavo, se je pojavil oglas, ki je pokazatelj krute realnosti. Tekst je v izvirniku, torej nelektoriran. 

"Iscem sobo do 200e (s stroski.) na mesec v Ljubljani.

Edini pogoj je, da je v objektu pitna voda in tuš.

Ne potrebujem nobene pisalne mize, omare.. zaradi mene lahko tudi brez postelje.

(Glede na nehumane cene sob mi ni problem rabljen jogi za 20e kupit in ga dat na tla).

Nujno, hvala."

Pod objavo so se komentatorji spraševali, kam smo prišli z visokimi cenami, zaradi katerih so ljudje primorani v take objave. 

Znano je, da so v prestolnici cene najema vrtoglave, tudi med drugim zaradi kratkoročnega oddajanja stanovanj. Spomnimo, da država želi tovrstno oddajanje omejiti, a številni se temu upirajo – še posebej lastniki stanovanj, ki menijo, da lahko s svojo lastnino počnejo, kar želijo. Prepričani so, da predlog zakona krši ustavo, ob tem pa izpostavljajo, da na ceno stanovanj in najemnin kratkoročne namestitve ne vplivajo pomembno.

Preverili smo aktualne oglase za sobe na spletni strani nepremicnine.net in ugotovili, da je skoraj misija nemogoče najti sobo, ki bi stala manj kot 350 evrov na mesec, plus stroški. Še več – na primer za dvoposteljno sobo za Bežigradom v Ljubljani lastnik zahteva 210 evrov na osebo na mesec ter 105 evrov na osebo na mesec za stroške. Gre za 3-sobno stanovanje. 

Prav tako je za Bežigradom treba za sobo v velikosti sedem kvadratov odšteti 390 evrov, stroški se plačajo po porabi. 

Našli smo tudi oglas za "luksuzno" sobo, za katero pričakujejo 500 evrov na mesec brez stroškov. Zahtevajo še dve varščini, torej 1000 evrov. Sobo oddajo le eni osebi. 

In podobnih oglasov je še veliko ... In s temi cenami se morajo soočati tudi mladi, ki bodo to šolsko leto študirali v Ljubljani. 

Kaj vi menite – bi morala država aktivno poseči na nepremičninski trg ter zakonsko urediti kratkoročno oddajanje in morda celo tudi višino mesečne najemnine?