Vlada uvaja regulacijo kratkotrajnega najema zato, da bi mladim družinam zagotovila dostopnost stanovanj. "Da stanovanja, ki so bila zgrajena za namen domovanja, vrne njihovemu prvotnemu namenu," je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Potrjeni predlog predvideva splošno omejitev kratkotrajnega oddajanja v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni v letu in to za največ osem ležišč. Pri tem bi bilo nujno 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov in soglasje vseh mejnih etažnih lastnikov. Veljavnost soglasij bi bila omejena na tri leta, stanovanja bi ob vpisu v register nastanitvenih obratov prejela posebne nalepke. Stanovanja bi lahko oddajale le fizične osebe s statusom sobodajalca.

V eno- in dvostanovanjskih stavbah bi bila splošna omejitev največ 150 dni na leto, oddajalo bi se lahko do 15 ležišč, potrebno bi bilo soglasje etažnih lastnikov. V potrjenem predlogu ni več določila, da bi lahko v teh stavbah stanovanja oddajale le fizične osebe s statusom sobodajalca, ampak bi lahko to dejavnost opravljali tudi samostojni podjetniki in pravne osebe.

Lokalne skupnosti bodo lahko splošna pravila zaostrile ali omilile, in sicer bi lahko za večstanovanjske stavbe spodnjo mejo znižale na do 30 dni, zgornjo pa zvišale na največ 90 dni, za eno- in dvostanovanjske bi lahko ta razpon znašal od 30 do 180 dni.

Sobodajalci: Z novim zakonom o gostinstvu bo izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev

S sprejemom novega zakona o gostinstvu, ki bi po predlogu med drugim uredil kratkoročno oddajanje nepremičnin, bo izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev, so opozorili sobodajalci. Po raziskavi, ki so jo izvedli, se v primeru sprejetja zakona velika večina sobodajalcev ne bi odločila za dolgoročno oddajanje.

Predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković je predlog zakona označil za minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb.

Po prepričanju predstavnikov sobodajalcev bo posledično izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov nastanitev za krajši čas, kar predstavlja 25 odstotkov vseh nastanitvenih zmogljivosti v državi. "To predstavlja približno 50.000 državljanov, se pravi povezanih s sobodajalci in njihovimi družinami," je dejal Petković.

Splošna omejitev kratkoročnega oddajanja po celi državi je po njegovih besedah unikum v Evropi. Pri tem je poudaril, da bi bilo treba problematiko kratkoročnega oddajanja reševati na lokalni ravni, saj da ima vsaka občina svojo specifiko.

Splošna omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni po Petkovićevi oceni ne bo rešila stanovanjskega problema. "Kako si ministrstvo predstavlja, da bodo sobodajalci, ki bodo po novem prisiljeni iti v dolgoročni najem, kako bodo oni oddajali in katera družina z otroki si bo najela stanovanje za 305 dni, da bo potem za 60 dni šla ven?" se sprašuje Petković.

Kot je še opozoril, številni turistični apartmaji obenem niso primerni za dolgotrajno bivanje, saj recimo nimajo prostora za pralne stroje ipd.

Petković je ob tem izpostavil, da bo po novem v večstanovanjskih stavbah oddajanje prek s. p. ali d. o. o. prepovedano, v zasebni hiši pa bo, če je sobodajalec organiziran kot s. p., omejeno na 60 dni v letu.

Če se sobodajalca omeji na 60 dni, v času neaktivnosti ne bo mogel opravljati oglaševanja, pa je ob tem izpostavil Tadej Cotič iz Združenja sobodajalcev. "Tako da tu potisnemo celo panogo v velik paradoks, ker dejansko potem ne bo mogel sprejemati rezervacij, ker bo lahko šele julija odprl sprejemanje rezervacij za avgust," je dejal.

Odškodninske tožbe?

Petković je omenil tudi možnost odškodninskih tožb. Ob tem so izračunali, da bi neposredna škoda za sobodajalce za obdobje 30 let na podlagi osnutka zakona iz leta 2024 znašala 1,6 milijarde evrov.

"Javni interes seveda lahko prevlada nad interesom oziroma nad pravico do prostega uživanja zasebne lastnine in svobodne podjetniške pobude, pa vendar mora biti, kot sem že omenil, javni interes ovrednoten, ta do zdaj ni bil," je pojasnil.

Na novinarski konferenci so ob tem predstavili izsledke raziskave Sobodajalski barometer 2025, v kateri je sodelovalo 1008 sobodajalcev. V raziskavi je 78 odstotkov anketirancev ocenilo, da predlagani zakon trenutno predstavlja največjo nevarnost za sobodajalce.

Če bi bil predlagani zakon sprejet, jih je 85 odstotkov odgovorilo, da se ne bi odločili za dolgoročno oddajanje nepremičnine.

Na vprašanje, če so zaradi negotovih razmer z napovedano spremembo zakona o gostinstvu preklicali ali zadržali načrte za vlaganja v dvig kakovosti svojih namestitvenih zmogljivosti, jih je 59 odstotkov odgovorilo pritrdilno.