Po plačilu najemnine jim ostane le nekaj sto evrov, drugim pa tisoče

Stanovanjska kriza ni več težava le velikih evropskih prestolnic. Visoke najemnine v številnih mestih vse bolj načenjajo družinske proračune, nova analiza pa razkriva, da si marsikje tudi zaposleni pari težko zagotovijo dostojno življenje po plačilu najemnine.

Po podatkih poročila Mapping the World's Prices 2026, ki ga povzema Euronews, so primerjali neto plače dveh zaposlenih oseb in stroške najema trisobnega stanovanja v središču mesta. Razlike med evropskimi mesti so ogromne.

Na vrhu lestvice je Zürich, kjer ima zaposleni par po plačilu najemnine na voljo kar 9.140 evrov mesečno. Sledita Ženeva z 8.783 evri in Luksemburg s 5.890 evri razpoložljivega dohodka. Visoke plače tam namreč kljub dragim najemninam omogočajo precej višji življenjski standard.

Dobro se odrežejo tudi København, Birmingham, Oslo, Frankfurt in München, kjer po plačilu stanovanja gospodinjstvom ostane več tisoč evrov na mesec.

Povsem drugačna slika je v delu južne Evrope. V Lizboni paru po plačilu najemnine ostane le 253 evrov mesečno, kar je najmanj med 28 analiziranimi evropskimi mesti.

Tudi v Milanu razmere niso rožnate. Po poravnani najemnini gospodinjstvu ostane le 697 evrov. Nekoliko boljši položaj imajo prebivalci Rima, kjer ostane 1.265 evrov, ter Aten, kjer razpoložljivi dohodek znaša 1.148 evrov mesečno.

V Madridu in Barceloni sta številki nekoliko višji, vendar tudi tam velik del dohodka izgine za streho nad glavo. Paru v Madridu po najemnini ostane 1.905 evrov, v Barceloni pa 1.832 evrov.

Zanimiv je tudi primer Dublina. Čeprav so plače tam med višjimi v Evropi, visoke najemnine močno zmanjšajo prednost. Povprečna najemnina za trisobno stanovanje dosega skoraj 3.900 evrov, zato paru po plačilu stanovanja ostane manj denarja kot v številnih nemških in skandinavskih mestih.

Podobno velja za Pariz, kjer so plače sicer višje kot v Berlinu, vendar zaradi dražjih najemnin pari na koncu razpolagajo z manj denarja.

Podatki potrjujejo trend, ki ga prebivalci številnih evropskih mest občutijo že dlje časa: rast najemnin pogosto prehiteva rast plač. Posledično je vse več gospodinjstev prisiljenih večji del prihodkov nameniti za bivanje, kar zmanjšuje sredstva za druge življenjske stroške in varčevanje.

Viri: Euronews, Tportal