Karolina našla mesto, kjer lahko normalno živi: 'Kupila sem stanovanje, ceneje je od najema'

"Spakirala sem kovčke in odletela. Po enem tednu sem vedela, da se bom vrnila, vendar ne kot turistka. V to mesto se nisem zaljubila na prvi pogled, a sem čutila, da bom tukaj srečnejša, in nisem se motila," je povedala Karolina.

Kmalu zatem je dala odpoved, oddala stanovanje v Krakovu in se preselila v Valliran, vas blizu Barcelone, ker si ni mogla privoščiti stanovanja v samem mestu. Pot do neodvisnosti v Barceloni ni bila lahka: ni znala jezika, ni imela službe in bila je popolnoma sama, poroča spletna stran Dnevno.

"Začela sem iz nič. Pogosto so mi govorili, da sem nerazumna, da mi ne bo uspelo in da se bom vrnila domov. Počutila sem se, kot da sem sama proti celemu svetu. Osamljenost je bila sprva zelo intenzivna, ni bilo nikogar, ki bi me podprl. Morda je bilo to kljubovanje ali notranje prepričanje, da bo vse v redu, kar me je odvrnilo od tega, da bi obupala," je povedala Poljakinja.

Njeni prihranki so hitro izginjali, zaradi česar ji je bilo jasno, da mora čim prej najti službo, da bi preživela. Začela je delati kot učiteljica angleščine v vasi, živela je v skupnem stanovanju z zelo skromnim dohodkom.

"Poučevala sem štiri ure na teden. Moja plača je bila takrat 400 evrov. Za sobo sem plačevala približno 200 evrov, ostalo pa je bilo za preživetje," je povedala.

"Začela sem se prijavljati na delovna mesta v različnih podjetjih. Po nekaj mesecih sem dobila službo v marketinškem oddelku Inditexa. Po prvi plači sem se preselila v središče mesta. Hitro sem napredovala, nato pa je prišla pandemija. Dobesedno smo bili ujeti doma šest mesecev. To je bil težak čas za vse. Spomnim se, da je veliko ljudi izgubilo službo, jaz pa sem bila hvaležna, da sem še vedno zaposlena. Delala sem 12–14 ur na dan, samo da sem zaslužila minimalno plačo," je povedala Karolina.

Po letu dni plačevanja pretirane najemnine se je odločila za spremembo in nakup lastnega stanovanja.

"Ko so zrahljali covid ukrepe, sem se odločila, da potrebujem spremembo. Prijavila sem se na delovno mesto v marketinškem oddelku Amazona. Da sem dobila službo, sem morala opraviti pet testov. Verjemite mi, ni bilo lahko. Delala sem razumno število ur in za 'pošteno' plačo. Nekega dne sem pomislila: 'Mislim, da bom tukaj ostala za stalno.' Sprejeta je bila odločitev, da prodam svoje stanovanje v Krakovu in kupim novo (seveda na kredit) tukaj," se spominja Poljakinja.

Čeprav so ji prijatelji govorili, da je nakup nepremičnine v Španiji birokratski izziv, je bila resnica povsem drugačna. Po pandemiji so cene stanovanj na trgu padle, zato je Karolina relativno hitro našla nepremičnino za nakup.

"Našla sem stanovanje s teraso v Barceloneti, na plaži. Kupila sem ga, preden sem dopolnila 32 let. V Španiji to pomeni, da sem morala plačati le 5 % davka, ne 10 %," pojasnjuje Karolina.

Podpisala je rezervacijsko pogodbo in plačala polog, dobila posojilo z 20 % pologom in vse je potekalo hitreje kot pri večini stanovanj, ki jih je najela. Stanovanje je stalo nekaj več kot 180.000 evrov in je potrebovalo prenovo, ki jo je opravila sama.

Teraso je okrasila s poceni umetno travo in klopmi, ki jih je sama izdelala, pobarvala stene in sestavila pohištvo iz švedskega pohištvenega velikana. Trdi, da so njeni mesečni stroški polovica tistih, ki so bili, ko je živela v najemništvu.

Za enosobno stanovanje v Barceloni se cene leta 2025 gibljejo med 1200 in 1500 evri na mesec, medtem ko so lahko luksuznejše nepremičnine in bogato opremljena stanovanja bistveno dražja. Za stanovanja zunaj centra, vendar z dobro povezavo z mestom, so cene nižje, okoli 1100 evrov za enosobno stanovanje.

Vir: Dnevno

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Najbolj brane novice: