Med epidemijo se je marsikdo odločil, da bo privarčevani denar, ki je sicer ležal na banki, vložil v nakup nepremičnine. Slovenci smo namreč še vedno prepričani, da je nepremičnina najboljša investicija – je otipljiva, lahko jo oddajamo in menimo, da nikoli ne bo izgubila na vrednosti oz. vsaj pretirano ne. Toda ali to drži? Niti ne, nam je že razložila finančna mentorica Ana Vezovišek, mi pa si v tokratnem članku poglejmo, kako celotno dogajanje vidi Vesna Levstek iz podjetja Nepremičnine Plus. 

Naša sogovornica se je strinjala s tem, da se je v zadnjih dveh oz. treh letih na gospodarskih, finančnih in ostalih geopolitičnih trgih zgodilo veliko sprememb in pretresov, ki so vplivali na pospešeno povpraševanje po nakupih nepremičnin. 

"Epidemija, uvedba ležarin, negativna obrestna mera in izredno ugodni krediti, kasneje pa tudi vojna v Ukrajini in skok inflacije so pri večini posameznikov vzbudili občutek negotovosti in obetajočih se velikih sprememb v zadnja leta relativno udobnem bivanju," je za Cekin.si nanizala naša sogovornica. Pravi, da se je med epidemijo potrošnja najprej ustavila in ljudje smo bolj varčevali, izplačanih je bilo tudi veliko dodatkov, kasneje pa so se začele "grožnje" glede razvrednotenja privarčevanih sredstev in večina je začela razmišljati, kam preusmeriti rezerve, da bodo vsaj relativno ohranile svojo vrednost.

Kdo je kupoval nepremičnine med epidemijo?

"Nepremičnine so se, glede na konstantno rast njihovih cen ter "otipljivost in trdnost", ki je npr. delnice nimajo, zdele dobra naložba, ki ob stalnem primanjkljaju (tudi na najemnem trgu) lahko tudi mesečno prinašajo določeno rento. Poleg tega smo prebivalci zaznali neke druge dimenzije bivanja (delo od doma zahteva "domačo pisarno", sobivanje v zaprtih prostorih več intime, še bolj zaželene so postale zunanje površine – balkoni, atriji, vrtovi, marsikdo je pomislil tudi na samooskrbo tako s hrano kot energijo ...). Vse to je dvigalo povpraševanje in ob sicer povečani, ampak vseeno premajhni ponudbi seveda poganjalo rast cen. Kupci so bili večinoma slovenski državljani, in to taki, ki so večinoma že živeli v svojih lastniških nepremičninah," nam je odgovorila na vprašanje, kdo so bili kupci. 

Vesna Levstek je za Cekin.si ocenila, da je bilo takih nakupov več kot polovica. "Sicer ne morem trditi, da so bili (tudi) ti nakupi opravljeni zgolj z lastnimi sredstvi. Veliko jih je bilo tudi takih, ki so najemali zelo ugodne kredite in kupovali raje več nepremičnin. Na primer, da je imel nekdo 100 odstotkov lastnih sredstev za nakup ene nepremičnine, pa se je odločil raje za nakup dveh – pol lastnih sredstev in polovica kredita, pa je najemnik praktično odplačal eno nepremičnino in premoženje se bo počasi podvojilo – hkrati pa vsaj ohranilo vrednost osnovnega vložka," pravi.

Tako je bilo še pred kratkim. Kako pa sedaj kupujejo nepremičnine? 

Zanimalo nas je, ali se tovrstni nakupi nepremičnin dogajajo tudi sedaj. Naša sogovornica nam je razložila, da danes takih investicijskih nakupov ni več prav veliko. "Danes večino prometa opravijo  kupci, ki nepremičnino iščejo za lastne potrebe. Najemajo tudi (čeprav veliko dražje) kredite, prodajo svojo in kupijo novo nepremičnino ... Promet se umirja in ustaljuje na neki "normalni" ravni povpraševanja in ponudbe," je za Cekin.si dejala Vesna Levstek.

Leta 2021 smo na trgu beležili rekordno rast cen. Kljub temu je bilo na trgu zelo živahno, saj so beležili presežno povpraševanje.  

Sedaj pa tistim, ki so jemali kredit s spremenljivo obrestno mero, grozijo zvišanja mesečnih obrokov kredita – njim oziroma njihovim najemnikom, ki jim odplačujejo najete kredite. Torej, vsi tisti, ki so se odločili za špekulativne nakupe, bodo podražitve najverjetneje prenesli na najemnike. 

Visoke cene, tako nepremičnin za nakup kot za najem, bodo vztrajale, in sicer vse dokler ne bo ponudba novih stanovanj v največjih slovenskih mestih presegla povpraševanja. To še posebej velja za Ljubljano. Čakamo tudi na znak, ko se bo čas prodaje stanovanj bistveno podaljšal in se bodo neprodana stanovanja začela kopičiti. Dokler se te tri točke ne bodo pojavile, se bomo na nepremičninskem trgu soočali z nerealnimi cenami. 

Slovenci nakupovali tudi na Hrvaškem

Ne le v Sloveniji – Slovenci so nepremičnine kupovali tudi pri sosedih. Več kot 2000 Slovencev je leta 2021 kupilo nepremičnino na Hrvaškem. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu, kakšen je postopek in katero dokumentacijo je treba pridobiti, pa preverite v spodnjem članku.