Starši pri nakupu prvega stanovanja igrajo večjo vlogo, kot si priznamo

Mnogi mladi imajo občutek, da je lastno stanovanje postalo nedosegljiv cilj. Cene nepremičnin rastejo hitreje od plač, polog za kredit je vse težje zbrati, najemnine pa marsikomu poberejo velik del prihodkov. Da občutek ni iz trte izvit, potrjuje tudi raziskava Pew Research Center. Kar 89 odstotkov mladih odraslih meni, da je danes nakup stanovanja težji, kot je bil za generacijo njihovih staršev.

Kljub temu pa nekaterim uspe. Medtem ko eni pri 30 letih še vedno iščejo način, kako bi privarčevali za polog, drugi že prevzemajo ključe svojega prvega doma. V čem je razlika? Po mnenju finančnih strokovnjakov pogosto ne gre za bistveno višje prihodke, temveč za odločitve, ki jih sprejemajo leta pred nakupom nepremičnine. In seveda dobro podporno mrežo družine. 

Nakup prvega stanovanja se redko začne z ogledom nepremičnin. Običajno se začne veliko prej. Mnogi mladi, ki pridejo do svojega doma hitreje, začnejo varčevati že takrat, ko je stanovanje videti še zelo oddaljen cilj. Ne čakajo na idealno plačo ali popolne razmere na trgu.

Raziskava britanske finančne družbe St. James's Place je pokazala, da imajo mladi z jasnim finančnim ciljem bistveno boljše varčevalne navade. Kar 87 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da jim konkreten cilj pomaga ostati discipliniran pri ravnanju z denarjem.

To je ena največjih razlik med mladimi, ki jim uspe ustvariti finančno rezervo, in tistimi, ki živijo iz meseca v mesec. Ko dobijo višjo plačo, si prvi pogosto ne povečajo vseh stroškov hkrati. Del dodatnega denarja preusmerijo v prihranke.

Drugi naredijo nasprotno. Z višjo plačo pride dražji telefon, dražji avtomobil, več potovanj in več vsakodnevne potrošnje. Na koncu imajo višji dohodek, vendar ne tudi več prihrankov.

Mnogi mladi si predstavljajo prvo stanovanje kot nepremičnino, v kateri bodo živeli naslednjih 30 let. V praksi je pogosto drugače.

Kot poroča CNBC Make It, številni mladi kupci najprej izberejo nepremičnino, ki si jo lahko privoščijo danes, ne tiste, o kateri sanjajo. Nekateri kupijo manjše stanovanje, drugi dvostanovanjsko hišo, tretji se odločijo za lokacijo zunaj najdražjih mestnih središč. Prvo stanovanje tako pogosto ni cilj, ampak odskočna deska.

V veliki prednosti so tisti zaposleni mladi, ki jim starši dovolijo brezplačno živeti z njimi. Ne plačujejo dragih najemnin, stroškov in tako lahko privarčujejo ogromno denarja. 

Finančni svetovalci opozarjajo, da veliko mladih podcenjuje vpliv manjših kreditov in nakupov na obroke. Avtomobilski kredit, telefon, potrošniško posojilo in drugi mesečni stroški lahko precej zmanjšajo kreditno sposobnost. Pri Forbes Advisor poudarjajo, da banke pred odobritvijo stanovanjskega posojila zelo podrobno preverjajo razmerje med prihodki in obveznostmi posameznika.

Z drugimi besedami: več dolgov danes lahko pomeni manj možnosti za nakup stanovanja jutri.

Morda najpomembnejša razlika pa je v tem, da imajo cilj pretvorjen v številke. Ne govorijo zgolj, da bi nekoč radi kupili stanovanje. Poznajo približno višino pologa, vedo, koliko imajo trenutno privarčevanega, in koliko denarja morajo še zbrati. Prav ta konkretizacija cilja je po ugotovitvah strokovnjakov eden od razlogov, da nekateri napredujejo hitreje od drugih.

Visoke cene nepremičnin ostajajo ena največjih težav mlajših generacij. Tudi pri European Central Bank ugotavljajo, da mladi zaradi visokih cen stanovanj in negotovosti glede prihodnjih prihodkov vse težje vstopajo na nepremičninski trg. Toda zanimivo je, da med ljudmi s podobnimi prihodki pogosto nastanejo velike razlike. Nekateri še leta odlašajo z nakupom, drugi pa kljub ne idealnim razmeram postopoma pridejo do cilja. Najbolj pomembno pa je, da jih pri tem podpirajo tudi starši. 

Viri: Pew Research Center, CNBC Make It, Forbes Advisor, European Central Bank, St. James's Place