Kdaj si Evropejci lahko privoščijo prvo stanovanje: Slovenci čakamo dlje, kot mislite

Če imate občutek, da je nakup prve nepremičnine vse bolj oddaljen cilj, niste edini. Novi podatki kažejo, da Evropejci do prvega stanovanja ali hiše v povprečju pridejo šele v tridesetih letih – pri čemer so razlike med državami zelo velike.

Po podatkih raziskave RE/MAX European Housing Trend Report 2025, ki jih povzema Euronews, je povprečna starost ob prvem nakupu nepremičnine v Evropi 31,3 leta. 

A za tem povprečjem se skrivajo pomembne razlike, ki veliko povedo o dostopnosti stanovanj in finančnih razmerah v posameznih državah.

Najmlajši kupci so na Malti, kjer prvo nepremičnino kupijo pri približno 28 letih. Podobno velja za Nizozemsko in Madžarsko, kjer se kupci prav tako podajo na nepremičninski trg še pred 30. letom.

Med večjimi evropskimi državami izstopa Združeno kraljestvo, kjer ljudje prvo nepremičnino kupijo pri 28,4 leta. 

Ključni razlog za to je po poročanju Euronews tudi močna finančna pomoč družine – več kot polovica mladih prejme denarno pomoč ali dediščino pri nakupu. Prav ta dejavnik postaja vse pomembnejši tudi drugod po Evropi.

Slovenija sodi med države, kjer se prvi nakup nepremičnine zgodi razmeroma pozno. Povprečna starost je 32,2 leta, kar je nad evropskim povprečjem. 

Podobno velja za Poljsko, Češko, Bolgarijo in Hrvaško, kjer mladi prav tako dlje časa čakajo na prvo lastniško stanovanje. 

To pomeni, da velik del generacije v Sloveniji vstopa na nepremičninski trg šele po stabilizaciji kariere – ali pa sploh ne.

Na drugem koncu lestvice so države, kjer do prve nepremičnine pridejo precej pozneje.

V Švici in Grčiji kupci v povprečju prvič kupijo nepremičnino šele pri skoraj 35 letih. 

Razlogi za to so predvsem visoke cene nepremičnin, a tudi drugačen odnos do najema. V Nemčiji, na primer, je najem dolgoročno povsem sprejeta alternativa, zato mladi nimajo enakega pritiska, da bi čim prej kupili nepremičnino. 

Glavni razlog ostaja dostopnost. Po podatkih Euronews ima v EU sicer 68,5 odstotka gospodinjstev lastniško stanovanje, vendar ta delež dolgoročno pada. 

A starost ob nakupu ni odvisna le od cen nepremičnin. Pomembno vlogo igrajo tudi:

- pomoč staršev ali dediščina,

- kulturni odnos do najema,

- starost odhoda od doma,

- stabilnost zaposlitve.

Na primer: v Španiji in Italiji mladi dlje časa živijo pri starših, kar jim omogoča varčevanje, a hkrati zamakne nakup.

Podatki kažejo jasno sliko: nakup prve nepremičnine v Evropi ni več zgodnji življenjski cilj, temveč dolgoročen projekt, ki zahteva stabilne finance – pogosto pa tudi družinsko podporo.

Če razmišljate o nakupu, je ključno razumeti, da:

- niste "pozni", če ste v tridesetih in še brez nepremičnine,

- trg se spreminja in postaja vse bolj nedostopen brez dodatne pomoči,

- odločitev za najem ni nujno slabša, temveč vse bolj pogosta alternativa.

Evropski podatki potrjujejo, kar mnogi že občutite: do prve nepremičnine je vse težje priti. Slovenija pri tem ni izjema – prej obratno.

Čeprav si večina še vedno želi lastniškega stanovanja, realnost kaže, da se ta cilj premika vedno dlje v prihodnost. Ključno vprašanje zato ni več samo kdaj kupiti, ampak ali si to sploh lahko privoščite – in pod kakšnimi pogoji.

Vir: Euronews