Vrste premoženja

Zakonca in tudi zunajzakonska partnerja imata lahko po zakonu skupno ali ločeno premoženje. 

Med zakonsko zvezo ali zunajzakonskim razmerjem nastaja skupno premoženje. Gre za vso premoženje, pridobljeno z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti. Skupno je tudi premoženje, ustvarjeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Deleži niso določeni in samo eden od zakoncev posledično ne more samostojno in brez soglasja drugega razpolagati s svojim nedoločenim deležem.

Ločeno oziroma posebno je medtem premoženje, ki ga je zakonec ali zunajzakonski partner pridobil pred poroko oziroma pred začetkom razmerja ali med trajanjem zakonske zveze oziroma partnerstva neodplačno, denimo z dedovanjem. Zakonec lahko s posebnim premoženjem prosto razpolaga, je pojasnila odvetnica Katarina Čeč Labernik. 

Delitev premoženja v primeru predporočne pogodbe

Taka so pravila glede premoženja, ki jih predvideva zakon. A v Sloveniji je že nekaj let na voljo tudi drugačna možnost ureditve premoženjskega režima. 

Zakonca, ki želita medsebojna premoženjskopravna razmerja urediti drugače kot določa zakon, lahko skleneta pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma tako imenovano predporočno pogodbo. 

Z njo se dogovorita o "vsebini njunega premoženjskega režima, ki se lahko razlikuje od zakonitega, in v njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze in prav tako za primer razveze. Z njo lahko na primer izključita nastajanje skupnega premoženja ali se dogovorita, da se premoženje po razpadu zakonske zveze deli na določen način." 

Kdaj je predporočna pogodba smiselna?

Po njenem mnenju je predporočna pogodba smiselna predvsem, če zakonca ali eden od njiju razpolaga s premoženjem večje vrednosti. "V pogodbi se običajno določi oziroma popiše posebno premoženje vsakega od zakoncev, s čimer se je mogoče izogniti dokazovanju narave določenega premoženja ob prenehanju zakonske zveze," je obrazložila. 

Pogodba je "smiselna tudi v primerih mešanja premoženja, na primer z vlaganjem posebnega premoženja enega zakonca in skupnega premoženja v posebno premoženje drugega zakonca. Z vidika pravne in finančne varnosti je zagotovo smiselno, da se s pogodbo določi, katera od denimo nepremičnin ali vrednejših premičnin bo po razvezi pripadla kateremu od zakoncev." 

Kaj svetuje odvetnica glede predporočne pogodbe?

Osebno pa meni, "da je zakonit premoženjski režim za večino zakoncev ustrezen. Načeloma nudi zaščito zakoncu, ki v zakonu sicer zasluži manj, več truda pa vloži v skrb za družino in dom. Sodišča namreč pri določanju deležev na skupnem premoženju poleg plače zakoncev upoštevajo tudi obseg skrbi za otroke in gospodinjstvo ter ob relativno primerljivih prihodkih redko odločijo, da enemu od zakoncev pripada pretežen del premoženja. S predporočno pogodbo pa lahko zakonca poljubno določita deleže ob delitvi skupnega premoženja." 

Pri sklepanju predporočnih pogodb torej svetuje previdnost. "Zavedati se je treba, da se odnos med zakoncema po razvezi lahko zelo hitro poslabša in se bivši zakonec, ki je sklenil zanj neugodno predporočno pogodbo, lahko po razvezi znajde v hudi finančni stiski," je opozorila. 

Kako se pri zakoncih vpiše lastninska pravica v zemljiško knjigo? 

Praviloma so najbolj vredno premoženje v zakonu nepremičnine in pri skupni lastnini nepremičnine je po navedbah odvetnice Katarine Čeč Labernik zelo pomembno, da zakonca poskrbita za pravilen vpis v zemljiško knjigo. 

"Zakoncem, ki se običajno obračajo name ob nakupu skupne nepremičnine, svetujem, naj v zemljiško knjigo vpišejo skupno premoženje (skupno lastnino) po nedoločenih deležih oziroma da premoženje že vnaprej razdelijo in vpišejo solastnino," je pojasnila. Pogodba o delitvi mora biti v notarskem zapisu, kot tudi vse ostale pogodbe med zakonci, je dodala. 

Namreč, če ni drugače urejeno z denimo predporočno pogodbo, gre ob nakupu nepremičnine v zakonski zvezi za skupno lastnino, in tudi "vpis nepremičnine zgolj na ime enega zakonca ne spremeni dejstva, da gre za skupno lastnino. Pri napačnem vpisu v zemljiško knjigo pa ne glede na navedeno lahko nastanejo škodljive posledice za zakonca, ki ni vpisan kot (skupni) lastnik. Tako lahko recimo vpisani zakonec obremeni ali odtuji nepremičnino v odnosu do dobrovernega tretjega, ki zaupa v podatke zemljiške knjige, in je takrat oteženo ali celo onemogočeno naknadno reševanje premoženja, ki bi moralo pripadati nevpisanemu zakoncu." 

Kaj se zgodi z lastništvom nepremičnine ob razvezi? 

V primeru razveze je treba razdeliti skupno premoženje. Pri morebitni delitvi velja zakonska domneva, da sta deleža na njem enaka, a lahko bivša zakonca dokažeta, da sta prispevala v drugačnem razmerju. 

Po nasvetu odvetnice Katarine Čeč Labernik je najbolj smiselno in tudi ekonomično doseči sporazum glede obsega in načina delitve skupnega premoženja, ki ga je treba skleniti pred notarjem. Če ga med bivšima zakoncema ni možno doseči, je treba vložiti tožbo na določitev obsega skupnega premoženja in deležev na skupnem premoženju. 

"Gre za dolgotrajen in drag pravdni postopek, ki mu običajno sledi še nepravdni postopek. V slednjem se nepremičnina dejansko razdeli; v skrajnem primeru se lahko konča s prodajo nepremičnine na javni dražbi in z razdelitvijo kupnine med bivša zakonca," je opozorila. 

Kaj se zgodi z lastništvom nepremičnine v primeru smrti enega od zakoncev?  

Urejena premoženjska razmerja so ključna tudi pri morebitnem dedovanju. Zakonec je skupaj s potomci umrlega dedič prvega dednega reda in kot tak je nujni dedič. Eno polovico svojega zakonitega dednega deleža deduje, četudi je recimo pokojni zakonec z oporoko zapustil svoj celoten delež nepremičnine otroku, je razložila odvetnica. 

Dedne pravice ni v primeru razveze ali razveljavitve zakonske zveze pred smrtjo "ali če je življenjska skupnost trajno prenehala po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom. Zakonec tudi izgubi dedno pravico, če je zapustnik pred smrtjo vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po njegovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena, in če se zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec vedel ob sklenitvi zakonske zveze." 

V praksi pri dedovanju nastanejo težave, ko je v zemljiško knjigo kot lastnik vpisan zgolj pokojni zakonec. "V večini primerov gre namreč v resnici za skupno premoženje zapustnika in preživelega zakonca, kar je treba uveljavljati v zapuščinskem postopku. Če so sporna vprašanja, ali gre za skupno premoženje ali ne in kakšen je delež zapustnika na skupnem premoženju, mora preživeli zakonec v pravdi uveljavljati svojo pravico," je obrazložila odvetnica Katarina Čeč Labernik in dodala, da je v izogib tovrstnim situacijam resnično treba poskrbeti, da so lastniški odnosi zakoncev na nepremičninah jasni in da je vknjižba v zemljiško knjigo pravilna.