Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) od leta 2004 (z izjemo leta 2010) objavlja razpise za nakup stanovanj po modelu deljenega lastništva kot javno-zasebnega partnerstva. Nanje se lahko prijavi občan, če izpolnjuje pogoje, recimo ne presega dohodkovnih mej, in če na tržišču najde ustrezno stanovanje. Če mu ugodijo in je na koncu tudi sklenjena kupoprodajna pogodba, del kupnine – 60 odstotkov – plača kupec, ostalo pa poravna JSS MOL, torej postaneta solastnika. Kupec zatem v roku 15 let od JSS MOL odkupi preostali delež stanovanja in vmes za uporabo solastniškega deleža JSS MOL plačuje mesečno nadomestilo. 

Cilj razpisa je, kot pojasnjujejo v JSS MOL, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja z možnostjo postopnega pridobivanja lastništva na stanovanju in delne finančne razbremenitve gospodinjstva v primerjavi s takojšnim enkratnim plačilom kupnine za stanovanje. Tako torej skušajo pomagati pri reševanju stanovanjske problematike in v proračunih Mestne občine Ljubljana je bilo v zadnjih letih za tovrstne razpise predvidenih skupno okoli 100.000, realiziranih pa je manj – približno polovico oziroma okoli 50.000 evrov letno. Zakaj pa zgolj polovico? Vsako leto prejmejo manj vlog in jim tudi čedalje manj ugodijo. V prvem razpisu leta 2004 so denimo ugodili 16 vlogam od skupno 20 in na koncu sklenili sedem pogodb. Zatem je bila številka nižja tako pri vloženih in ugodenih vlogah (ko so prosilci ustrezali splošnim pogojem) kot tudi pri dejanskih podpisih pogodb; v letu sta bili sklenjeni ena ali dve pogodbi, mnogokrat pa sploh nobena. Tako je bilo tudi v letih 2021 in 2022. 

Vsako leto prejmejo vloge in – kot navedeno zgoraj – prosilcem ugodijo, če izpolnjujejo pogoje za sodelovanje v razpisu in če najdejo primerno stanovanje na trgu, ki ustreza razpisnim pogojem. A izziv je najti ustrezno stanovanje, saj so najvišje dovoljene cene za kvadratni meter v javnem razpisu precej nižje od tržnih. V letih so se sicer spreminjale oziroma višale in so bile v letih 2015, 2016 in 2017 1600 oziroma 1700 evrov, leta 2018 1850 oziroma 1900 evrov, v letih 2019, 2020 in 2021 pa so bile določene pri 2400 oziroma 2500 evrih. V lanskem in v letošnjem razpisu cena stanovanja ne sme presegati 2700 evrov/m2, če površina stanovanja znaša več kot 55 m2, oziroma 2800 EUR/m2 za manjše stanovanje.  

Le kako v Ljubljani najti nepremičnino za tako ceno?

Stanovanja v Ljubljani so med najdražjimi v Sloveniji in na trgu je težko najti nepremičnino za tako ceno, kar je razvidno po pregledu nepremičninskih oglasov in tudi iz Poročila o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2022, ki ga je izdelala Geodetska uprava, ki ugotavlja, da je bila povprečna cena prodanih stanovanj v Ljubljani lani 3950 evrov/m2. Verjetno je vzrok, da se zadnja leta praktično nihče ne prijavi, tudi v nizkih postavkah za kvadrat stanovanja, in postavlja se vprašanje, zakaj je tako določena najvišja cena.

"Cena je bila določena ob upoštevanju razmer na trgu z željo, da JSS MOL s previsoko postavljeno ceno ne bi prispeval še k povišanju cen nepremičnin na trgu," so pojasnili na JSS MOL. 

Tovrstno odločitev razumejo in podpirajo tudi na Ministrstvu za solidarno prihodnost. "Verjamemo, da je JSS MOL analiziral trg pred določitvijo cen stanovanj, ki se lahko kupijo po tem modelu, hkrati pa presodil svoje finančne zmožnosti kreditiranja posameznikov, ki se odločijo za takšen nakup. Kljub cenam na trgu se nam zdi prav, da se spodbuja nakup stanovanj po dostopnih cenah in da se lokalna okolja ne odločajo za sofinanciranje nakupa (pre)dragih stanovanj," so sporočili. 

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije, Boštjan Udovič, ni želel komentirati, kaj je JSS MOL vodilo pri določitvi omenjenega limita na ceno stanovanj. Je pa po njegovih besedah "povsem legitimno, da poskusijo s ceno, ki je nižja od tržne, s čimer skušajo prispevati k nižanju cen oziroma vsaj k njihovi umiritvi. Ali bo razpis pod temi pogoji uspešen, je seveda drugo vprašanje. Nedvomno pa bi z razpisom brez omejitev lahko povzročili dvig cen." 

Na kakšne načine občine rešujejo stanovanjsko problematiko? 

Ceno so torej določili po analizi trga v prizadevanju, da cen na nepremičninskem trgu ne višajo dodatno. Sicer pa na JSS MOL poleg razpisa za solastništvo stanovanja nudijo pomoč pri urejanju stanovanjske problematike tudi drugače. 

Enkrat letno objavi javno povabilo za nakup stanovanj z ustanovitvijo dosmrtne služnosti stanovanja in z izplačilom dosmrtne mesečne rente. Razpis je namenjen občanom, starejšim od 50 let, ki lahko stanovanje prodajo JSS MOL, ta pa v korist prodajalca ustanovi dosmrtno služnost stanovanja in mu zagotovi izplačevanje doživljenjske mesečne rente. 

Pod določenimi pogoji razpisujejo ugodna stanovanjska posojila za obnovo in vzdrževanje večstanovanjskih stavb in družinskih hiš, subvencionirajo najemnine in pomagajo z izredno pomočjo. V sklopu Stanovanjskega programa MOL so letos objavili še javno povabilo, na katerega se lahko javijo lastniki, katerih stanovanje je zanje iz različnih socialno zdravstvenih razlogov postalo neprimerno in niso sposobni sami pridobiti primernega na trgu. 

Znano je sicer, da je v Sloveniji premalo javnih najemnih neprofitnih stanovanj; samo na območju Mestne občine Ljubljana jih primanjkuje okoli 4000, primanjkljaj je tudi drugje. Razpise na državni ravni objavlja Stanovanjski sklad in na Ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da je osrednji cilj vlade do konca mandata zagotoviti dovolj javnih najemnih in dostopnih stanovanj. Razmislek, ali se kot možnost za reševanje stanovanjskega vprašanja spodbuja tudi načine, ki privedejo do lastništva stanovanj posameznikov, pa bo po njihovih napovedih opravljen v okviru priprave nove Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, so napovedali.