Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ki ga povzemajo nekateri tuji spletni mediji, kar 91 odstotkov prebivalcev Hrvaške živi v lastni nepremičnini, kar je 21 odstotkov več od evropskega povprečja, povzemajo podatke hrvaški spletni mediji. Tako se je država znašla na vrhu lestvice, ob boku Romunom, Slovakom in Madžarom. 

Najmanjši delež prebivalstva, ki živi v lastnih nepremičninah, je v Nemčiji (50,4 odstotka), sledijo Avstrija (55,3 odstotka), Danska (59,3 odstotka) in Francija (64 odstotkov). 

Prav tako je raziskava pokazala, da v bogatejših državah v stanovanju živi najmanj ljudi, v revnejših pa največ, in sicer več generacij skupaj.

Že hiter pregled lestvice jasno pokaže, da so naša pričakovanja, da v bogatejših državah lažje pridejo do lastniškega domovanja, napačna. Zakaj torej v državah, kjer so dohodki in standardi krepko nižji, imajo višjo stopnjo lastniških nepremičnin?

To, da nekdo živi v lastniški nepremičnini, ki je v bistvu prenaseljena z družinskimi člani, ki si selitve ne morejo privoščiti, še ne pomeni, da uživa kvalitetnejše bivanje. Živi torej v prenatrpanem prostoru. Naslednje vprašanje pa je tudi, kako kvalitetne so te nepremičnine? Ali so redno vzdrževane? Ali so bile sploh kdaj v celoti prenovljene? Kako stare so? 

V "novi Evropi" oz. nekdanjih socialističnih državah imajo torej lastniške nepremičnine, ki pa ne nudijo takšne kvalitete bivanja, kot bi pričakovali. Na primer: v Romuniji kar 45 odstotkov prebivalstva živi v prenatrpanih domovih, v Bolgariji 39,5 odstotka, na Poljskem 36,9 odstotka, na Hrvaškem pa 36,2 odstotka državljanov. Čeprav 91 odstotkov ljudi na Hrvaškem živi v svoji lastniški nepremičnini, sklepajo, da vsak tretji prebivalec živi v prenatrpanem domu, pa naj bo to zaradi premajhne kvadrature in premalo sob ali pa v nepremičnini živi preveč članov gospodinjstva.

V "stari Evropi" je sicer občutno manj lastniških nepremičnin, a je zato kvaliteta bivanja boljša. Nepremičnine niso prenatrpane, so kvalitetne, vzdrževane, energetsko učinkovite ...

Najmanj gospodinjstev, ki živi v premajhnih prostorih, je na Irskem, Malti in Cipru. Sledi Nizozemska, kjer manj kot pet odstotkov prebivalcev živi v nepremičninah, ki so za določeno število ljudi premajhne.

V Belgiji, Španiji, Luksemburgu, Franciji, Nemčiji ter na Finskem, Portugalskem, Danskem le od 5 do 10 odstotkov prebivalstva živi v prenatrpanih domovih.

Na ravni celotne EU je leta 2020 v omenjenih razmerah živelo 17,8 odstotka prebivalcev, kar je več kot leto prej (17,1 odstotka). Domneva se, da se je dodaten poskok zgodil zaradi gospodarskih težav, ki jih je povzročila pandemija.