Pretekli teden smo predstavili nekaj najdražjih nepremičnin v Sloveniji. Njihove cene se močno razlikujejo od regije, v kateri se nahajajo – kar je logično, a kljub temu so zahtevane vsote krepko različne. Tako je na primer res odlično stanovanje v Mariboru, ki je trenutno tudi najdražje stanovanje v tem mestu, ki se na portalu nepremicnine.net oglašuje za prodajo, kar trikrat cenejše od najdražjega stanovanja, ki se prodaja v Ljubljani. 

Najdražje stanovanje v Mariboru: 

Gre za 100 m2 veliko stanovanje, ki se nahaja v visokem pritličju. Letos je bilo v celoti obnovljeno.

Cena: 390.000 evrov

Celoten oglas si lahko pogledate TUKAJ. 

To pa je trenutno najdražje stanovanje v Ljubljani, ki išče novega lastnika: 

V središču prestolnice, blizu Križank in Drame, se nahaja 220 m2 veliko stanovanje. Stavba je bila zgrajena letos, stanovanje pa je v mansardi. Gre za sodobno arhitekturo s pridihom staromeščanskega sloga.

Cena: 1.203.279 milijona evrov

Celoten oglas si lahko pogledate TUKAJ. 

Tudi pri ponudbi hiš je situacija podobna. Hišo v Mariboru, zgrajeno lanskega leta in v izmeri 300 m2, prodajajo za milijon evrov. Hiša ima v prvem nadstropju veliko teraso z bazenom.

V prestolnici najdražjo prodajajo za okoli 3,5 milijona evrov, drugo najdražjo pa za 2,6 milijona evrov. 

Za primerjavo: najdražja hiša na Bledu stane 2.450.000 milijona evrov. Zgrajena je leta 1897 in adaptirana leta 1960. 

Trg z nepremičninami močno cveti

Po podatkih Geodetske uprave je bilo lani sklenjenih 32.000 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, število prodanih stavb, delov stavb in zemljišč pa se je zelo približalo tistemu iz rekordnega leta 2007. Skupna vrednost sklenjenih poslov je prvič po rekordnem letu 2007 prebila mejo dveh milijard evrov.

Natančneje: skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremičninami je lani znašala okoli 2,1 milijarde evrov. Od tega je bilo približno 62 odstotkov vrednosti prometa z nepremičninami realiziranega s stanovanjskimi nepremičninami, 17 odstotkov s poslovnimi nepremičninami, deset odstotkov z zemljišči za gradnjo stavb, tri odstotke s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, osem odstotkov pa z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin skupaj.

Število evidentiranih poslov z nepremičninami je bilo lani celo največje od leta 2007, ko so jih začeli na Geodetski upravi spremljati. V primerjavi z letom 2015 se je povečalo za slabo desetino, v primerjavi z letom 2009, ko je bilo najmanjše, pa za skoraj 60 odstotkov!

Skupna pogodbena vrednost evidentiranih poslov se je v primerjavi z letom 2015 povečala za približno četrtino, kar je največje povečanje od začetka spremljanja. Od leta 2013, ko je bila najmanjša, pa je bila kar za dve tretjini večja.

Rast števila prodanih stanovanjskih nepremičnin se je lani nadaljevala tretje leto zapored. Za razliko od leta 2015, ko se je to število povečalo izključno na račun prodaje stanovanj v večstanovanjskih stavbah, se je lani opazno povečalo tudi število prodaj hiš, in sicer celo bolj kot stanovanj.

Zakaj tak razcvet?

Glavni dejavniki, ki vplivajo na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so nizke obrestne mere, in sicer skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki traja že tri leta, prav tako pa tudi povečanje zaposlenosti in rast mase plač ter znižanje cen stanovanj v času krize.

Nizke obrestne mere poleg zadolževanja za nakup ali lastno gradnjo nepremičnin vzpodbujajo tudi naložbe v nepremičnine, kot alternativo varčevanju ali bolj tveganim naložbam.

Številni bi znova gradili

Potem ko je leta 2015 dosegla dno, je lani končno oživela tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb. Število prodaj se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za okoli šestino, kar bi lahko bila napoved skorajšnjega začetka novega investicijskega cikla.

Cene (počasi) naraščajo

Počasi naraščajo tudi cene nepremičnin. Trenutno so cene stanovanj in stanovanjskih hiš še nižje kot pred krizo, a razprodaj stanovanj iz nasedlih projektov ni več, na trg pa prihajajo še zadnje zaloge novogradenj iz preteklih let. Preostala stanovanja tako že dosegajo normalne tržne cene.

Napovedi

V letu 2017 na Geodetski upravi pričakujejo postopno umirjanje rasti prometa s stanovanjskimi nepremičninami. Pričakovati je tudi nadaljnjo rast cen stanovanj, hiš in zemljišč za gradnjo - ta bo najhitrejša na območju Obale in v Ljubljani z okolico, kjer je povpraševanje največje in zaradi pomanjkanja novogradenj počasi presega ponudbo.