Nepremičninski posredniki v zadnjih mesecih doživljajo prave agonije. Bili so brez dela, saj ogledov niso smeli izvajati, s tem pa so se zmanjšali tudi njihovi zaslužki. Kljub temu pa je promet z nepremičninami nemoteno potekal naprej - kupci in prodajalci so namreč očitno sami izvajali oglede. 

Zanimalo nas je, ali so se v tem času na Zbornico za poslovanje z nepremičninami obračali kupci nepremičnin in tudi tisti, ki so si morali poiskati novo najemniško stanovanje. 

"Tudi ti se včasih obrnejo na nas s prošnjo za pomoč. Svetujemo jim, naj s poslom še nekoliko počakajo, če le ni življenjsko pomemben. S samostojno izvedbo posla (brez sodelovanja nepremičninskega posrednika) se namreč izpostavljajo številnim tveganjem. Žal pa je pogosto posel zanje izjemno pomemben. Takrat se kljub vsemu pogosto odločijo, da ga bodo izpeljali brez sodelovanja nepremičninskega posrednika, ali pa iščejo načine, da bi posel izpeljali brez neposrednih osebnih stikov," je za Cekin.si razložil direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič. 

V zbornici še naprej opozarjajo, da nepremičninsko posredovanje za širjenje okužb resnično ni tvegano. S posebno oceno tveganja so skušali pristojnim pojasniti, da dejavnost nepremičninskega posredovanja ne predstavlja praktično nobenega tveganja za prenos okužbe z novim koronavirusom. Pošiljali so nešteto dopisov, a odziva ni bilo. 

Kako pa je bilo te mesece s trgovanjem z nepremičninami? Ko smo pregledali podatke statističnega urada, smo prišli do ugotovitve, da so se prodaje in nakupi nepremičnin odvijali naprej. Sicer je epidemija vplivala na posle, a jih ni ustavila. 

Skupna vrednost vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji je po podatkih statističnega urada v tretjem četrtletju leta 2020 znašala 356 milijonov evrov, kar je za 126 milijonov evrov več kot v drugem četrtletju leta 2020, ko je bila skupna vrednost vseh prodaj 230 milijonov evrov. 

Konec lanskega leta oz. v četrtem četrtletju leta 2019 je število prodanih rabljenih stanovanjskih nepremičnin znašalo 3458. V tretjem četrtletju letošnjega leta pa je bilo prodanih 3364 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, vrednost njihovih prodaj pa je znašala 336 milijonov evrov. Od tega je bilo v tretjem četrtletju leta 2020 prodanih 1947 rabljenih stanovanj (vrednost njihovih prodaj je bila 196 milijonov evrov), rabljenih družinskih hiš pa 1417 (vrednost njihovih prodaj je znašala 140 milijonov evrov). Obseg trgovanja z rabljenimi družinskimi hišami je bil torej v tretjem četrtletju leta 2020 še vedno visok, ugotavlja statistični urad. 

Zanimivi so tudi podatki za nove stanovanjske nepremičnine. Teh je bilo v tretjem četrtletju letošnjega leta prodanih le 93. Kljub temu je to več kot na primer v prvem četrtletju leta 2020 (76 prodaj) in v drugem četrtletju leta 2020 (55 prodaj). 

Pasti tudi po koncu epidemije

Okrevanje, ko bo epidemije enkrat konec, je odvisno tudi od kupne moči in razpoloženja državljanov, pa tudi od gospodarske in finančne kondicije države. Jasno je namreč, da bo trg utrpel velik udarec, če bodo državljani zmanjšali svojo potrošnjo – iz previdnosti ali pa zaradi osebne finančne krize. 

Teh je veliko, saj je epidemija močno zarezala v finančno stanje državljanov. Številni so ostali brez zaposlitve ali pa so kot lastniki podjetij ta morali zapreti. Imamo tudi množico ljudi, ki so zadnje mesece prejemali manjše dohodke, saj so bili na čakanju, izkoristili so opcijo varstva otrok, delali skrajšan delovnik ...

Vse to je in še bo vplivalo na nepremičninske posle. Posledice se že poznajo, saj so na geodetski upravi zaznali, da je epidemija v letošnjem prvem polletju povsem zaznamovala nepremičninski trg. 

Ob tem bi pričakovali, da bi cene nepremičnin padale, a se to ni zgodilo. To so ugotovili tudi na Gursu in dodali, da zaustavitev trgovanja z nepremičninami ni vplivala niti na trend rasti cen. "Po majskem preklicu ukrepov je namreč stanovanjski nepremičninski trg hitro ponovno oživel, tako da je obseg trgovanja kmalu dosegel raven pred razglasitvijo epidemije. V Sloveniji so se tako cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta kljub precej manjšemu številu realiziranih kupoprodaj večinoma nekoliko zvišale," so pojasnili. 

Poglejmo si še konkretne cene, ki jih je navajal Gurs: povprečna cena rabljenega stanovanja je v omenjenem obdobju na ravni države prvič presegla mejo 1900 evrov za kvadratni meter. 

"V primerjavi z drugim lanskim polletjem je bila višja za tri odstotke, v primerjavi s prvim polletjem lani pa za šest odstotkov," ugotavlja Gurs. 

Kaj pa Ljubljana? Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je prvič presegla 2900 evrov za kvadratni meter, kar je tri odstotke več kot v drugem lanskem polletju in pet odstotkov več kot v prvem. Tudi hiše so najdražje v Ljubljani.