Število kupoprodaj stanovanj in vseh vrst stanovanjskih hiš se je lani v primerjavi z letom 2020 povečalo za okoli 20 odstotkov in je bilo že večje kot leta 2019, to je pred epidemijo covida-19. Vzrok za povečanje je predvsem rekordna prodaja stanovanjskih hiš, ki jo je povzročila rast povpraševanja po hišah zunaj urbanih središč, v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2021 ugotavlja geodetska uprava.

Leta 2021 je trg zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb eksplodiral, piše v poročilu. Število prodaj zemljišč za gradnjo hiš in večstanovanjskih stavb je bilo za kar okoli 45 odstotkov večje kot leta 2020. Pri tem se je na alpskem turističnem območju povečalo za več kot 80 odstotkov, na območju južne okolice Ljubljane za okoli dve tretjini, v Ljubljani in Celju za okoli 60 odstotkov, v Mariboru pa za okoli 45 odstotkov.

Rekordno število kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb po ocenah geodetske uprave napoveduje pospešeno stanovanjsko gradbeno ekspanzijo, ki je bila v zadnjih treh letih značilna predvsem za glavno mesto, tudi na ostalih območjih države.

Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so se lani zvišale za 15 odstotkov, cene stanovanjskih hiš pa za 13 odstotkov. Zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb so bila za 12 odstotkov dražja kot leta 2020.

Rast cen stanovanjskih nepremičnin je posledica presežnega povpraševanja, ki se mu ponudba z novogradnjami sicer počasi prilagaja. Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah za lastno uporabo, predvsem pa za naložbene nakupe še vedno najbolj spodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost kreditov, v zadnjem času pa vse bolj tudi strah pred naraščajočo inflacijo.

Dodaten pritisk na rast cen stanovanjskih nepremičnin povzroča tudi hitra rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalne rasti cen energije in gradbenih materialov zaradi pandemije covida-19 in sedaj tudi vojne v Ukrajini.

Poročilo ugotavlja, da se glede na doseženo raven cen in obseg novogradnje v glavnem mestu vse bolj približujemo vrhu nepremičninskega cikla, ko bo tržna ponudba presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bo prodaja stanovanjskih nepremičnin ustavila. Splošen upad povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah bi lahko sprožil tudi dvig obrestnih mer, ki se napoveduje v bližnji prihodnosti.

Ni pa po teh ocenah pričakovati tudi obrata cen nepremičnin. Te bodo vztrajale, dokler ne bo ponudba novih stanovanj v največjih mestih, predvsem pa v Ljubljani, presegla povpraševanja oziroma dokler se ne bo čas prodaje stanovanj bistveno podaljšal in se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj.

Glede števila transakcij s poslovnimi nepremičninami na geodetski upravi ocenjujejo, da se je lani povečalo za okoli 30 odstotkov, še vedno pa je bilo za okoli 10 odstotkov manjše kot v predcovidnem letu 2019.