Do konca mandata leta 2026 bo v Sloveniji zgrajenih ali se bo začelo graditi 5000 javnih najemnih stanovanj, ki jih bodo zagotovili Stanovanjski sklad (SSRS), občine in lokalni skladi, so pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost. Projekte tudi delno finančno podpirajo, in sicer na podlagi Načrta za okrevanje in odpornost ter finančne dokapitalizacije republiškega sklada.

Leta 2023 je SSRS prejel 25,5 milijona evrov, enak znesek mu bo namenjen tudi letos in prihodnje leto. Z že prejetimi finančnimi sredstvi so zagotovili zemljišča in komunalno opremo za projekte, kot so Dolgi most Ljubljana (40 stanovanj), Podbreznik Novo mesto (103), Partizan Jesenice (46), Ob Savi Kranj (265), Lukovica (80), Lendava (38), Podutik Glince (387) in Novo Pobrežje Maribor (431), medtem ko bo letošnja 25,5-milijonska dokapitalizacija SSRS namenjena projektom lokalnih skladov in občin. Med njimi so projekti Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL), kot so Zvezna ulica (87), Litijsko-Pesarska (93), Rakova jelša I (99), Jesihov Štradon (44), Resljeva (39), Povšetova (361), pa tudi drugod – Nova Gorica (Streliška z 11 stanovanji in Korn s 100), Maribor (Dvorakova s 60), Hrastnik (Resnica s 72).

V veliko zgoraj nanizanih mestih povpraševanje po najemnih stanovanjih že vrsto let presega potrebe. Samo v prestolnici za zadostitev potreb primanjkuje približno 4000 neprofitnih stanovanj, kar na Mestni občini Ljubljana (MOL) rešujejo na različne načine, denimo s sofinanciranjem tržnih najemnin. Aktivno se vključujejo tudi v vzpostavitev stanovanjskega zadružništva, posebno pozornost pa namenjajo neprofitnim najemnim stanovanjem, so pojasnili v JSS MOL.

Do leta 2026 je na območju MOL načrtovana gradnja različnih stanovanj. Na Zvezni ulici se gradi 87 stanovanj in predviden zaključek gradnje je v januarju 2026. Obetajo se stanovanja na Rakovi Jelši (99 stanovanj s predvidenim zaključkom gradnje leta 2026), Jesihovovem štradonu (44 stanovanj, zaključek leta 2026), Zavetišču (36 stanovanj, zaključek leta 2026), Litijski-Pesarski (97 stanovanj, zaključek leta 2026), Resljevi (33 stanovanj, zaključek leta 2027), Rakovi Jelši III (50 stanovanj, zaključek leta 2028), komunalni coni Povšetova (361 stanovanj, zaključek leta 2027), Nad motelom (200 stanovanj, zaključek leta 2027), Črnuškem bajerju (11 stanovanj, zaključek leta 2025). Skupaj je tako v Mestni občini Ljubljana v prihodnjih letih predvidena graditev in zagotovitev 1018 novih javnih najemnih stanovanj.

Komu bodo namenjena načrtovana stanovanja? 

Novi stanovanjski projekti, ki jih izvajajo lokalni skladi in občine, so prilagojeni različnim potrebam prebivalstva in visok dohodkovni cenzus omogoča dostop tudi srednjemu razredu, so zatrdili na ministrstvu za socialno prihodnost. Nova stanovanja naj bi bila tako predvidena za širok krog ljudi, vključno s srednjim razredom, mladimi družinami, starejšimi in invalidi. Razpisne pogoje pa lahko tudi prilagajajo potrebam; stanovanjski skladi in občine imajo namreč možnost, da na primer nove stanovanjske enote v večini namenijo mladim družinam ali drugim ranljivim skupinam.

Kakšni so še ključni ukrepi in strategije za povečanje dostopnih stanovanj na trgu?

Poleg načrtovane gradnje neprofitnih stanovanj in drugih oblik pomoči je v javni razpravi novela Zakona o gostinstvu, ki predvideva omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj na 30 dni. Njen prvotni cilj je po navedbah predlagateljev povečati stanovanjski fond, saj predvidevajo, da se bo ob uvedbi sprostilo več stanovanj za dolgoročni najem in tudi nakup.

Na za zakonsko novelo pristojnem ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v razpravi poudarjajo, da želijo urediti le del oddajanja stanovanj, ki je najbolj pogost v turizmu – torej kratkotrajni najem – medtem ko ne posegajo v dolgotrajnega. Zavedajo pa se, da gre le za del urejanja stanovanjske problematike ter da bo za dejansko celostno ureditev dostopnosti in cen stanovanj treba celovito spremeniti stanovanjsko politiko, zgraditi več javnih stanovanj in tudi uvesti davčne spremembe na področju trga nepremičnin.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost pritrjujejo: "Urejanje turistične rabe stanovanj je eden ključnih ukrepov za urejanje stanovanjske krize. Prispeval bo k omejevanju nestanovanjske rabe stanovanj in špekulativne nakupe, k nižanju cen in najemnin ter k večji ponudbi stanovanj za najem. To kažejo razmere v tujini, kjer so uvedli učinkovite ukrepe urejanja kratkoročnega oddajanja turistom. Zavedamo pa se, da je to lahko zgolj eden izmed ukrepov, ki ga morajo dopolnjevati drugi, predvsem gradnja javnih najemnih stanovanj." Vedo, da je vzpostavljanje nove stanovanjske politike "zahteven izziv, saj je država zadnjih 30 let zanemarjala področje, kar se med drugim odraža v pomanjkanju stanovanj, visoki ceni za najem in nakup, slabi izbiri kakovostnih stanovanj, slabemu prostorskemu načrtovanju, dotrajanemu stanovanjskemu fondu ..." in da je skrajni čas za ukrepanje.

Ključno je tudi zagotoviti stalni vir financiranja

Izzivi so rešljivi, a nikakor ne čez noč. Vodilni so že v volilni kampanji obljubljali, da bodo postavili stanovanjsko politiko med ključne družbene in razvojne projekte države, in res so sprejeli določene ukrepe. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so poleg zgoraj pojasnjenih poudarili tudi prizadevanje za pripravo sistemskega zakona za financiranje javnih najemnih stanovanj, ki bo po vzoru Dunaja zagotavljal stalen finančni vir za najemno gradnjo, s pomočjo katerega bi po letu 2026 letno zgradili do 3000 stanovanj.

Če strnemo – glavna dolgoročna vladna strategija je gradnja javnih najemnih stanovanj z zanesljivim in stabilnim finančnim virom, kar vključuje tudi izboljšanje prostorskega načrtovanja in reševanje problematike dotrajanega stanovanjskega fonda. A nujno potrebni so dodatni pristopi. Ministrstvo za solidarno prihodnost se zavzema za uvedbo pravičnega davka na nepremičnine in za posebno davčno obravnavo praznih nepremičnin, pripravljajo pa tudi ukrepe za izboljšanje najemnih razmerij za večjo zaščito najemnikov in najemodajalcev. Najboljši odgovor na problematiko praznih nepremičnin pa je po njihovem pravičen davek na nepremičnine, ki bi omejil špekulativno rabo stanovanj. "Zagovarjamo načelo, da morajo biti stanovanja namenjena bivanju in ne za ustvarjanje finančnih koristi," so poudarili.

Ključno v celotni zgodbi je zagotovo čim prej zagotoviti več oziroma dovolj dostopnih neprofitnih najemniških stanovanj, kar pa si lahko dejansko obetamo šele čez nekaj let. Ponudba stanovanj bi se lahko sprostila po ureditvi kratkoročnega oddajanja turistom, gradenj namestitev za različne skupine (tudi študente), izboljšanja položaja dolgoročnih najemodajalcev in najemnikov, uvedbi nepremičninskega davka. Lastniki bi se tedaj morda odločili za prodajo ali oddajo, kar pa še ne pomeni, da bodo stanovanja bolj (cenovno) dostopna. Cene namreč narekujeta ponudba in povpraševanje, kar pomeni, da če lahko nekdo stanovanje proda po visoki ceni, ga tudi bo.