Po podatkih fundacije Resolution Foundation za stanovanje največ odštejejo prebivalci Finske, sledijo jim Britanci.

Britanski think tank je ugotovil, da prebivalci Finske za stanovanja porabijo 24 odstotkov vseh svojih izdatkov, kar je precej več od povprečja EU, ki znaša 15 odstotkov.

Podatki so združili stroške dejansko plačane najemnine z oceno stroškov, ki bi jih lastniki stanovanj plačevali, če bi svoje stanovanje oddajali na prostem trgu – tako imenovano "pripisano najemnino".

Nasprotno pa je delež izdatkov za stanovanja na Poljskem najnižji med vsemi državami OECD in znaša 6 odstotkov izdatkov.

Kje so cene stanovanj najvišje?

Cene stanovanj so glede na splošno raven cen v državi najvišje v Združenem kraljestvu, sledijo Nova Zelandija, Avstralija in Irska. Poljska in Grčija se uvrščata precej pod povprečje OECD, poroča Euronews.

V Evropi so se cene stanovanj najbolj zvišale v Turčiji – podatki kažejo, da so tamkajšnje cene stanovanj 12-krat višje kot pred devetimi leti v nominalnem smislu. Stanovanje v Istanbulu se tako lahko kosa s Parizom in Londonom, ki sta znana po visokih zneskih.

Med državami članicami OECD so najmanjše spremembe v cenah zabeležile severnoevropske države, kot sta Švedska in Finska, kjer so se nominalne cene stanovanj od leta 2015 povečale za več kot 4 odstotke.

Turčiji tesno sledi Madžarska, kjer so cene za 166 odstotkov višje kot leta 2015.

Boj proti naraščajočim cenam stanovanj

Zaradi naraščajočih cen stanovanj in najemnin, ki so predvsem posledica povečanega povpraševanja tujih kupcev in nadaljnje gospodarske rasti, imajo Grki vedno težji dostop do nepremičnin.

Nedavna javnomnenjska raziskava Euronews je pokazala, da je boj proti naraščajočim cenam največja tema volivcev na prihajajočih evropskih volitvah, saj ga je 68 odstotkov vprašanih označilo za prednostno nalogo.

Tudi v Sloveniji kriza – nepremičnine si lahko privoščijo le redki, politika pa desetletja ne stori nič otipljivega

Mladinski svet Slovenije je začel zagovorniško kampanjo o stanovanjski problematiki mladih Nimam kam. V času kampanje bodo na družbenih omrežjih opozarjali na izzive, s katerimi se mladi soočajo na tem področju. Prav stanovanjska problematika je v zadnjih letih prerasla v najbolj perečo problematiko mladih, so poudarili.

Kot so v mladinskem svetu zapisali v sporočilu za javnost, so se cene nepremičnin od leta 2015 do leta 2022 na ravni celotne države zvišale za 72,56 odstotka. To je po njihovih besedah toliko bolj zaskrbljujoče, ker je bila rast dohodkov veliko nižja.

Potrebe po neprofitnih stanovanjih so okvirno pri 10.000 stanovanjih, a so v to številko zajeti le prosilci, ki so se v zadnjih letih prijavili na razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj in so do njih upravičeni, a so ostali na čakalnih listah, so pojasnili.

"Dejstvo je, da si povprečen mlad človek, ki se preživlja z lastnim delom, ne more kupiti stanovanja, zelo težko pa tudi plačuje tržno najemnino," so poudarili.

Poleg tega na nekaterih območjih stanovanj za najem preprosto ni, četudi je po podatkih iz leta 2018 v Sloveniji 152.280 praznih stanovanj in se ta številka v zadnjih letih ni kaj bistveno spremenila, so dodali.

Sicer pa niso le mladi tisti, ki se borijo z visokimi cenami na nepremičninskem trgu – visoke cene nepremičnin in visoke najemnine so vse večji problem tudi za starejše.