Potem ko so od konca finančne krize leta 2013 do leta 2022 cene nepremičnin v Sloveniji zelo hitro rasle, je v zadnjih dveh letih bolj umirjeno stanje na trgu. "Cene še vedno rastejo, vendar je rast veliko bolj umirjena in linearna kot pa eksponentna," pojasnjuje nepremičninski posrednik Alen Komić iz ABC Nepremičnine. Dodaja, da so na spremembe močno vplivale visoke obrestne mere in posledično dostopnost do kreditov, zaradi česar so nepremičnine za nekatere kupce postale nedosegljive.

Trenutno stanje na trgu

Cene rastejo bolj počasi in zlasti na bolj zaželenih lokacijah, kjer je povpraševanje večje od ponudbe, opaža direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije, Boštjan Udovič.

Še naprej se dražijo nepremičnine v urbanih in turističnih središčih ter na bolj iskanih lokacijah. Zlasti v Ljubljani, na Obali in v Kranjski Gori je med kupci veliko zanimanje za stanovanja in hiše in povpraševanje dostikrat kar za nekajkrat presega ponudbo. Situacija je medtem obrnjena v okolici večjih mest, na podeželju, pri poslovnih prostorih oziroma stavbah, industrijskih obratih in večjih posestih. Tukaj ponudba močno presega povpraševanje, zato trg lahko tudi občasno stagnira, je manj prodaje in so seveda nižje cene.

Večinoma torej kupujejo fizične in manj pravne osebe, in sicer za stanovanjske namene. V zadnjem času Udovič in Komić zaradi naraščajoče energetske draginje in negotovosti zaznavata povečano povpraševanje po trajnostnih nepremičninah. Kupci iščejo predvsem energetsko učinkovitost v želji po zmanjšanju stroškov z energijo. 

V luči demografskih, okoljskih in drugih pomembnih sprememb je prav tako opaziti večje zanimanje za manjše, ekonomične hiše, ki so še posebej zaželene zaradi svoje ustreznosti manj številčnim družinam, večje cenovne dostopnosti in nižjih vzdrževalnih stroškov.

Kaj bi lahko vplivalo na stanje na trgu?

Nepremičninski trg v Sloveniji tako ostaja zanimiv, pri čemer se trendi razlikujejo glede na pokrajino in vrste nepremičnin. Ključni dejavniki, ki poleg povpraševanja še vplivajo na cene, pa so in bodo tudi v prihodnje višina obrestnih mer, dostopnost stanovanjskih kreditov in inflacija. A zanimivo – slednja lahko po besedah Komića "v določeni meri celo poganja nepremičninski trg, saj se marsikateri kupec k ohranjanju vrednosti svojih prihrankov zateče k nakupu nepremičnine kot neke varne in stabilne investicije, ki ne izgublja na svoji vrednosti."

Pri napovedih gibanj na trgu je smiselno poleg izzivov nanizanih spreminjajočih se ekonomskih razmer vzeti v obzir tudi druge pomembne dejavnike, kot denimo napovedane regulativne ukrepe. Na trg bi lahko namreč vplivali morebitna uvedba nepremičninskega ali premoženjskega davka, napovedana regulacija oddajanja nepremičnin turistom, gradnja nastanitev za študente in ranljive skupine ter izboljšanje pravnega položaja najemodajalcev. 

Predvsem uvedba nepremičninskega ali premoženjskega davka bi lahko spodbudila lastnike praznih nepremičnin k večji motivaciji za njihovo prodajo ali oddajo, kar bi povečalo ponudbo na trgu, poudarja Udovič, ki prav tako meni, da bi lahko imela pomemben vpliv na tržne razmere regulacija kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom.

Nič pa se ne bo zgodilo čez noč in glede na napovedi Udoviča in Komića v kratkem tudi ni pričakovati večjih sprememb cen in pretresov na nepremičninskem trgu v Sloveniji. 

Priložnosti torej so; cene še vedno (umirjeno) rastejo in pod vplivom ekonomskih sil sledijo stopnji inflacije, kar se pričakuje tudi v prihodnje. Seveda lahko vplivajo tudi kakšne nepredvidljive okoliščine, kot so naravne katastrofe ali gospodarske krize, ki pa jih ni mogoče napovedovati ali z gotovostjo predvideti. Smer gibanja bodo skupaj narekovali mednarodni trendi, tehnološki napredek in politične odločitve, vsekakor pa ostaja slovenski nepremičninski trg vznemirljivo področje, ki obeta veliko zanimivih razvojnih možnosti in tudi izzivov.