Na območju Bleda je bilo letos že za 25 milijonov evrov nepremičninskih transakcij. Nepremičnine večinoma kupujejo bogati Slovenci, pa tudi tujci. Medtem se zaradi visokih cen in turistične gneče marsikateri Blejec, ki še živi v središču Bleda, želi izseliti. Na občini se bojijo, da bi ostali le vikendaši in turisti, kraj pa bi izgubil dušo.

"Pahljača interesov na Bledu je neverjetno barvita, vemo pa, da imamo le eno jezero in okolje," pravi blejski župan Janez Fajfar. Kot pojasnjuje, je Bled še vedno živ in ni tiste vrste turistični kraj, ki jih je po svetu že ogromno, kjer ponoči izven sezone ne gori luč v nobenih hiši. "Vendar se nam to lahko zgodi zelo hitro," opozarja.

Letos je bilo nepremičninskih transakcij že za 25 milijonov evrov. "Nekatere sicer zelo pozdravljamo, predvsem zamenjave lastnikov pri hotelih, za nekatere transakcije pa sploh ne vemo," je povedal Fajfar.

Kdo kupuje?

Letos sta nove lastnike med drugim dobila hotela Krim in Jelovica. V začetku leta sta zakonca Samo in Iza Login kupila vilo Epos in zemljišče, na katerem je predvidena gradnja šestih vil. Ostale luksuzne vile ob jezeru so že v minulih letih večinoma za svoje vikende pokupili bogati Slovenci in tujci.

Župan meni, da bo v prihodnje treba zelo paziti, kako se bodo v občini usklajevali interesi prebivalcev in vse večji naval turistov. "Takšnega navala si nismo najbolj želeli, vendar pa se po drugi strani ne smemo posipati s pepelom, saj vemo, da brez te mase turistov tudi dohodki na Bledu ne bili takšni, kot so," je sklenil.

Direktor nepremičninske agencije Makler Bled Borut Kordež je pojasnil, da med kupci nepremičnin še vedno prevladujejo Slovenci, določen odstotek pa jih je iz Rusije in nekaterih drugih držav. Slovenci kupujejo predvsem nepremičnine, v katerih je možno začeti turistično dejavnost, zlasti oddajanje sob turistom, kar je trenutno najboljša pridobitna dejavnost v nepremičninah.

Dobrih nepremičnin skoraj ni več

V primerjavi s središčem Ljubljane in Portorožem so cene nepremičnin na Bledu sicer še vedno nižje, vendar pa dobrih nepremičnin skoraj ni več, saj je prostor zelo omejen. Verjetno gre tu tudi za usmeritev občine, saj je s sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta precej stavbnih zemljišč spremenila v parkovne, je pojasnil Kordež.

Blejci pa bežijo

O tem, ali je Bled privlačen tudi za stalne stanovalce, obstajajo različni pogledi. Marsikdo v centru Bleda prodaja svoje stanovanje in se želi izseliti. Motijo jih prevelika gneča, prometni kaos in previsoke cene. Po drugi strani pa se Blejcem, ki izkoristijo možnosti za delo v turizmu, ponuja precejšen zaslužek v domačem kraju.

"Turizem prinaša zaslužek vsem. Zato na turistični razvoj ne moremo gledati na ta način, kot da nam turisti hodijo kvarit mesto in investitorji kvarit podobo Bleda," razmišlja Kordež in dodaja, da je treba najti neko pravo sredino. Po njegovi oceni Bled zdaj zavira nadaljnji razvoj, zato tudi ni večjih investicij in investitorjev, s katerimi bi skupaj lahko začeli spreminjati izgled kraja, ki kljub rasti cen še vedno ponuja namestitve tudi za turiste s plitvejšimi žepi.

Letos se je zgodilo, da so začeli na Bledu nepremičnine kupovati tudi bogati Slovenci, ki niso obogateli z lastninjenjem, temveč so z delom zaslužili velike vsote denarja. "To je super, saj bodo ti ljudje nekaj naredili za kraj," je prepričan Kordež, ki meni, da se Bledu in njegovim prebivalcem ob turističnem razvoju obeta še veliko novih priložnosti.

Težave imajo tudi v Kranjski Gori

S problematiko ohranjanja poseljenosti ob rasti turizma se soočajo tudi številni drugi kraji. Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber izpostavlja pomen destinacijskega menedžmenta. "Naloga občine je, da postavlja regulativo in usmerja razvoj kraja. Kranjskogorska občina je kljub pritiskom ostala striktna in ni dovolila, da ekonomski interes prevlada nad interesi lokalne skupnosti," je pojasnil.

Kot je poudaril Veber, je kraj treba razvijati v smeri, da je lokalno prebivalstvo zadovoljno, da ima možnost zaposlitve in kakovostnega življenja. Zato kranjskogorska občina na primer veliko vlaga v obnovo šol in vrtcev. Mlade pa v Kranjski Gori zadržijo tako, da jih spodbujajo k delovanju v turizmu. Tako mladi dobijo delovno mesto in ostajajo v kraju.

Podobno kot v Bohinju se tudi v Kranjski Gori veliko domačinov ukvarja z oddajanjem turističnih sob, kar ohranja ravnovesje med številom turistov in prebivalcev. "Zadržati želimo ponudbo manjših družinskih nastanitev in omejiti pozidave za nove namestitvene zmogljivosti. Tudi v naši strategiji do leta 2020 je zapisano, da se število namestitvenih zmogljivosti ne bo povečevalo," je sklenil Veber.