Poročali smo, da je v sredo potekal protest v Ljubljani. Zbrali so se večinoma mladi, ki opozarjajo, da imajo vse večje težave pri reševanju stanovanjskega vprašanja. "Naša edina možnost je, da kupimo stanovanje, česar ne moremo narediti s prekarnimi zaposlitvami, ali pa najemamo stanovanja na popolnoma dereguliranem in neurejenem trgu, kjer cene vsakomesečno rastejo, kjer so pogodbe vse bolj neprimerne in kjer so stanovanja vse slabša," je izpostavil Klemen Ploštajner, eden izmed članov iniciative Kje bomo pa jutri spali?.

Da cene najema v Ljubljani gredo v nebo, je znano. V veliki stiski so med drugimi tudi družine z otroki. Lastniki stanovanj imajo seveda pravico izbrati najemnika, a ob dejstvu, da so med nezaželenimi najemniki tudi otroci, bi morala obstajati sistemska rešitev. 

Da so otroci pri nekaterih lastnikih res nezaželeni, je pred štirimi leti doživela tudi avtorica tega teksta. Z možem in takrat 2,5 leta starim otrokom smo iskali najemniško stanovanje in številni klici so se končali z besedami lastnikov, da v stanovanju ne želijo otrok. Le en lastnik je odkrito povedal razlog: da mu je resnično žal, a da je pred nekaj meseci stanovanje prenovil in da ne želi, da mu najin otrok uniči težko prigarano lastnino. Kljub zagotovilom, da se to ne bo zgodilo, da otrok ne uničuje stvari ter da bomo na stanovanje pazili, kot da je naše, se je opravičil in zaključil telefonski pogovor. Takrat naju je zajela panika. Večina lastnikov nama je namreč odgovarjala, da želi študente, samske osebe ali mlade pare brez otrok.

Nekega dne pa smo poklicali lastnika, sicer starejšega gospoda, ki nam je na besede, da bi v stanovanju živel tudi majhen otrok, skozi smeh dejal, da je to odlično, saj je to znak, da smo resni najemniki. Bil je eden izmed redkih, ki je takoj dejal, da brez pogodbe ne bo oddajal ter da se lahko tam tudi prijavimo - začasno ali za stalno. Naj mu le povemo, kako se bomo odločili. Normalno višino najemnine je argumentiral s prepričanjem, da bi previsok znesek pomenil večno menjavanje najemnikov. Ker pa si sam želi miru in želi oddajati na dolgi rok, se je odločil za - glede na razmere na trgu - nižji znesek. Ne da bi ga vprašala, je dejal, da bo spoštoval zasebnost naše družine in da ne bo hodil v stanovanje. V vsem tem času je bil v stanovanju le enkrat, pa še takrat le zato, da bi nadzoroval delavce, ki so menjavali okna. 

Še danes je naš dom v njegovem stanovanju. Mi smo imeli srečo. 

Težava je tudi cena

Kot smo že omenili, ni le težko najti srčnega in poštenega lastnika stanovanja, ki bo razumel, da bo njegova nepremičnina najemnikov dom, tudi cene najema so postale neracionalne. 

Pobrskali smo po ponudbi, ki smo jo našli na strani nepremicnine.net. 

Najprej smo preverili cene garsonjer: na Viču smo odkrili 28 m2 veliko garsonjero, za katero bo moral najemnik odšteti 550 evrov na mesec, in sicer brez stroškov, plačati pa bo moral tudi varščino v višini ene najemnine. 

V središču Ljubljane lahko garsonjere najamete za od 650 do 700 evrov na mesec. 

V Šiški smo našli 30,4 m2 veliko garsonjero, za katero boste odšteli 500 evrov na mesec. Za 36 m2 veliko stanovanje na Novih Fužinah je cena enaka. 

Kaj pa cene najema dvosobnih stanovanj? Trenutno je na strani nepremicnine.net za območje Ljubljane na voljo 107 oglasov. Najcenejše smo našli v Črnučah, najemnina znaša 440 na mesec, najdražje pa je v Stari Ljubljani, cena mesečnega najema znaša 2100 evrov. Večina najemnin se sicer giblje med 600 in 700 evri. 

Kaj pa neprofitna stanovanja?

17. maja je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljane (Mol) zaključil s sprejemanjem vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj. Gre za 150 neprofitnih stanovanj v Ljubljani in na Vrhniki. Od 150 stanovanj bo 100 stanovanj namenjenih prosilcem, ki so uvrščeni na listo A in niso zavezani za plačilo lastne udeležbe. Prosilcem z liste B, ki so zavezani k plačilu lastne udeležbe, pa je namenjenih 50 stanovanj. Med stanovanji jih je 11 arhitekturno prilagojenih za osebe na invalidskem vozičku, pet stanovanj je prilagojenih za slepe in gluhe osebe. 20 stanovanj je primernih za samske osebe, je pisalo v razpisu na spletni strani sklada.

Prosilci pa imajo le malo upanja, da bodo oni med srečneži, ki bodo prejeli ključe neprofitnega stanovanja. Zakaj? Za 150 stanovanj je sklad prejel 3334 prošenj. Na preteklem razpisu, ki se je zaključil leta 2017, je bilo na voljo okoli 250 neprofitnih najemnih stanovanj, vlog pa je bilo 3129. 

V skladu so marca za Cekin.si povedali, da potrebe po neprofitnih stanovanjih v Ljubljani ocenjujejo na okrog 4000 enot. In za kako velika stanovanja gre? "Površinske normative, ki veljajo pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj, predpisuje veljavna zakonodaja. Za reševanje stanovanjskih vprašanj naših prosilcev potrebujemo stanovanja različnih velikosti, pri čemer stremimo k temu, da znotraj danih normativov zagotavljamo čim več sobna stanovanja," so nam razložili. 

Stanovanjska politika v Sloveniji je pereč problem, katerega se bo treba čim prej lotiti. Da je treba ukrepati, je junija jasno dejal tudi direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink, ki je priznal, da so potrebe po neprofitnih stanovanjih bistveno večje od zmožnosti sklada.

Letošnjega aprila je bilo tudi slišati, da je premalo ukrepov, ki bi izboljšali stanovanjsko problematiko med mladimi. "Še najmanj je bilo postorjenega na področju bivanjskih razmer mladih, kjer pa so bili lani vendarle sprejeti nekateri sistemski in pilotni ukrepi," je takrat ugotavljala vlada. Na ministrstvu za izobraževanje pa, da "na tem področju v preteklih letih praktično ni bilo nobenih ukrepov, situacija se je pričela spreminjati šele s sprejemom novega nacionalnega stanovanjskega programa. Zaenkrat so bili v 2018 tako sprejeti nekateri sistemski in pilotni ukrepi."

Na bivanjskem področju si želi država urediti pravne podlage za zagotovitev stanovanj za mlade, vzpostaviti ugodnejše stanovanjske kredite, okrepiti in spodbujati trg javnih najemnih stanovanj, prav tako načrtuje spodbujanje alternativnih oblik bivanja, kot so stanovanjske zadruge. Izpostavlja tudi okrepitev mehanizmov podpore Stanovanjskega sklada, da bi poleg mladih družin vključeval kot ciljno populacijo tudi mlade pare, samske mlade in mlade po odpustu iz vzgojno-izobraževalnega zavoda in rejništva.

Lani so za urejanje področja na okoljskem ministrstvu ustanovili delovno skupino. "V okviru delovne skupine za mlade se trenutno izvajata dva pilotna projekta: zagotovitev cenovno ugodnih najemnih stanovanj za mlade in gradnja skupnosti za mlade Gerbičeva, ki predvideva 110 stanovanjskih enot," so takrat pojasnili za STA.

Pri pilotnih projektih bodo preizkusili različne oblike bivanja mladih, kot so skupinski najem, stanovanjska skupnost in zadruga. Pozitivne izsledke bodo po navedbah okoljskega ministrstva prenesli v stanovanjsko zakonodajo. Glavni poudarek bo na gradnji novih javnih najemnih stanovanj, proučili pa bodo tudi možnosti uvedbe poroštva države za stanovanjske kredite pri državljanih, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje.