Nepremičnine

Spremembe glede oddajanja hiš in stanovanj na platformah

STA

09. 03. 2021 05.00

Gospodarsko ministrstvo je v javno razpravo podalo osnutek predloga novega zakona o gostinstvu. Spremembe so potrebne zlasti zaradi trendov razvoja na področju nastanitvenih obratov – v zadnjih letih je denimo razmah doživelo oddajanje hiš in stanovanj na platformah, kot je Airbnb, pa tudi glamping in druge oblike bivanja v naravi. Kakšne spremembe se nam torej obetajo?

Gospodarsko ministrstvo je ugotovilo, da ima obstoječi zakon vse več pomanjkljivosti, saj so se pojavile nove vrste gostinskih, predvsem nastanitvenih obratov, kot so denimo glampingi in druge vrste inovativnih in butičnih vrst bivanja v naravi. Pomanjkljivost starega zakona je tudi močno regulirano področje kategorizacije številnih vrst nastanitvenih obratov.

Zakon torej ni sledil trendu rasti sobodajalstva oz. kratkoročnega oddajanja zasebnih nepremičnih v najem turistom, ki je doživelo razmah v zadnjih letih. Leta 2019 je bilo v Sloveniji na platformi Airbnb oglaševanih 9728 nepremičnin, ki so skupaj ustvarile 66,5 milijona evrov prihodkov, kaže analiza. "To je na primer toliko, kot sta to leto skupaj ustvarili podjetji Istrabenz Hoteli in Terme Krka s svojimi skupno 17 hoteli visoke kategorije," so poudarili na ministrstvu.

Ker so pogoji za delovanje teh kapacitet pomanjkljivo določeni, se velika večina dejavnosti opravlja na črno in brez ustreznih soglasij ter tako negativno vpliva na konkurenčnost hotelov in drugih oblik nastanitvenih kapacitet. Prav tako se pojavlja vpliv na stanovanjsko politiko večjih, turistično zanimivih slovenskih mest.

Preberi še

Nategi z oddajanjem stanovanj v turistične namene: ali vam bosta Booking in Airbnb povrnila denar?

Kakšne spremembe načrtujejo?

V zvezi s kratkoročnim oddajanjem nastanitev turistom v lastnih ali najetih stanovanjih ali počitniških hišah osnutek predloga določa, da lahko to dejavnost izvaja fizična oseba sobodajalec, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, in sicer do 30 dni naenkrat v nastanitvenih enotah z do 15 ležišči.

Tak izvajalec mora pridobiti dovoljenje občine za opravljanje te dejavnosti. Dodatno lahko občina za dvo- ali večstanovanjske stavbe opredeli časovno in/ali območno dovoljeno izvajanje dejavnosti.

Izvajalec dejavnosti, ki lastno ali najeto nepremičnino oddaja v kratkoročni najem turistom v večstanovanjski hiši letno do 90 dni skupaj in gostom nudi do pet ležišč, bi moral glede na osnutek predloga zakona pridobiti 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov stanovanjske stavbe, vključno s soglasji vseh neposrednih sosedov, katerih stanovanja (zidovi ali stropi) mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Osnutek določa tudi vpis izvajalcev te dejavnosti v poslovni register Slovenije.

V zvezi z registrom nastanitvenih obratov osnutek predloga zakona na novo uvaja identifikacijsko številko nastanitvenega obrata za potrebe oglaševanja nepremičnin, ki se oddajajo v kratkoročni najem turistom. Ta številka ne bo javno objavljena, temveč bo znana zgolj izvajalcu dejavnosti in nadzornim organom. To identifikacijo številko bo nujno treba navesti ob oglaševanju nastanitev, prikazati jo bodo morali tudi spletni rezervacijski sistemi.

Preberi še

Ste vedeli, da morate obračunati ta davek? Globa znaša od 2000 evrov naprej

Višina zagroženih kazni v osnutku predloga zakonu ostaja nespremenjena, so pa dodane nove kazenske določbe in višje kazni za prekrške, vezane na spoštovanje določb o kratkoročnem oddajanju nepremičnin turistom, saj je v tem delu zaznati največ neizpolnjevanja pogojev s strani izvajalcev dejavnosti, navajajo na ministrstvu. Tako bi denimo posamezniku ali podjetju, ki za izvajanje dejavnosti ne bi pridobilo soglasja občine in solastnikov, grozilo od 4000 do 10.000 evrov globe. Z globo od 40.000 do 100.000 evrov pa bi lahko Slovenija kaznovala pravno osebo oz. podjetnika javno dostopnega spletnega rezervacijskega sistema, ki nastanitvenim obratom ne bi omogočil prikaza identifikacijske številke.