Douglas Preston ne verjame v prekletstva. Ampak prav on je tudi zbolel za skrivnostno boleznijo med iskanjem izgubljenega mesta sredi pragozda, je poročal CBS News.

Pustolovščino je z ekipo znanstvenikov začel med Hondurasom in Nikaragvo. Legenda pravi, da je bilo nekoč mesto, zgrajeno iz belega kamenja, ki je imelo v središču ogromen kip opice. Njegovi prebivalci naj bi bili tako bogati, da so jedli z zlatih krožnikov, oziroma zlato niso dojemali kot zelo vredno.

Mesto naj bi razcvet doživelo med španskim obleganjem, ko so v njem našli zatočišče številni begunci iz celotne srednje Amerike. Imenujejo ga mesto opičjega boga oziroma Belo mesto.

Legenda priča, da so ga prizadele številne katastrofe. Prepričani, da je mesto prekleto, ker so razjezili bogove, naj bi vsi prebivalci v strahu pobegnili in za seboj pustili veliko bogastvo. A med begom naj bi vsi umrli.

Danes ga iščejo številni lovci na zaklade. Prvi so se odpravili v pragozd že leta 1526, ko ga je v pismu takratnemu španskemu kralju Karlu V. omenil osvajalec Hernando Cortes. V mestu naj bi namreč bilo ogromno zlata in artefaktov.

Najbolj naj bi se mu doslej leta 1939 približal arheolog Theodore Morde, ki je z odprave prinesel na tisoče različnih predmetov. A zaklel se je, da nikomur ne bo izdal lokacije, da bi zavaroval ruševine pred roparji. Skrivnost je odnesel s seboj v grob.

Douglas Preston ga je iskal s Stevom Elkinsom in filmarjem Billom Benensonom. Teren so preiskali s tako imenovano LIDAR tehnologijo za zajem višinskih točk. Na podlagi izračunov so izdelali tridimenzionalni zemljevid, na katerem so dobro vidne umetno narejene ravnine, obkoljene z objekti, ki spominjajo na piramide.

Ekipi se je pridružil arheolog Chris Fisher, ki je odkril izrezljano kamenje in dragocene artefakte domnevno iz 16. stoletja. Verjamejo, da so nekoč pripadali prebivalcem Belega mesta.

A številni so prepričani, da gre za sveti kraj, ki ga je treba pustiti pri miru. Nekaj mesecev po končani odpravi je Prestona nekaj ugriznilo in rana se nikakor ni hotela zaceliti. Enako se je zgodilo Fisherju.

Zdravniki so ugotovili, da gre za lišmaniozo, ki povzroča gnitje telesnih delov. Povzročitelja prenašajo peščene muhe, kožno obolenje je posledica zajedavca v krvi.

Zato bo iskanje mesta moralo počakati. "Že vstopiti v džunglo je izredno nevarno. V njej je polno strupenih kač in drugih nevarnosti," je razložil Elkins. Med opravo so morali ubiti strupenjačo, ki se je ponoči priplazila v njihov tabor.

Za zdaj so si enotni: vrniti v pragozd bi se bilo preveč nevarno. Ne izključujejo pa, da se bodo nekoč vrnili.