Predsednik Borut Pahor bo predvidoma do konca avgusta svoje delo opravljal v protokolarnem objektu Vila Podrožnik, saj bodo obnavljali predsedniško palačo. Pri obnovitvenih delih sodeluje tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj ima palača status kulturnega spomenika.

Obnova, ki sicer poteka že od junija lani, med drugim vključuje energetsko obnovo oken v vseh treh nadstropjih urada predsednika republike. Samo oken bo novih kar 400. Po pojasnilih iz urada je sanacija oken povezana tudi z zavezo države za zmanjšanje energetske porabe, predvsem pa z zelo slabim stanjem oken. Celotni projekt energetske sanacije, ki vključuje menjavo oken, inštalacij in fasade, je ocenjen na 2,25 milijona evrov. Od tega je približno 30 odstotkov evropskih sredstev. 

Tako bo del urada predsednika republike, vključno s Pahorjem, svoje delo v času obnove opravljal v protokolarnem objektu Vila Podrožnik. Na uradu so zagotovili, da delna selitev v Vilo Podrožnik ne bo povzročila nobenih dodatnih stroškov. "Z začasno selitvijo bo omogočeno nemoteno delo predsednika in njegovega urada, pri čemer bodo največje protokolarne aktivnosti še vedno pripravljene v Kristalni dvorani predsedniške palače," so še pojasnili.

Predsednik Pahor se je od delovnih prostorov poslovil v svojem slogu:

Istočasno obnova Erjavčeve ceste

Mestna občina Ljubljana bo v istem času izvajala tudi prenovo Erjavčeve ceste, vključno z delom neposredno pred predsedniško palačo. Urejanje ceste se bo pričelo v prvi polovici meseca julija in bo potekalo do pozne jeseni. "Vsaj v obdobju do konca avgusta bo tako zaprt vhod v palačo z Erjavčeve ceste in se bo uporabljal vhod z Gregorčičeve ulice, bistveno pa bo omejen tudi prometni in parkirni režim pred Predsedniško palačo," so sporočili iz urada.

Predsedniško palačo so začeli graditi dve leti po uničujočem potresu

Predsedniško palačo so začeli graditi leta 1897, dve leti po uničujočem ljubljanskem potresu. Projekt je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba. Stavba je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstroogrske oblasti dežele Kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v stavbo naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v njej domujeta predsednik republike, njegov urad in generalni sekretariat vlade.

Arhitektonsko palača sodi med lepše ljubljanske objekte, navajajo na spletni strani urada predsednika republike. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josip Beyer. Urad predsednika v predsedniški palači krasi več del umetnostne zbirke v lasti vlade, za katero skrbi Narodna galerija.

Vila Podrožnik pa je večini mimoidočih skrita, saj jo obdajajo park, visoka drevesa in zid, do nje pa vodi tlakovan dovoz, zaprt z velikimi kovanimi vrati. Velika je 1200 kvadratnih metrov, celotno posestvo pa obsega 3,7 hektarja. Kot v predsedniški palači je tudi v Vili Podrožnik moč najti marsikatera umetniška dela.