Se še spomnite sobice v bližini ljubljanskega Tivolija, ki jo je lastnik prodajal za 4500 evrov za m2? To je bilo leta 2016, nepremičnina v velikosti 5,5 kvadratnega metra pa je bila oglaševana kot atrijska garsonjera v stavbi iz leta 1939. In veste kaj? Prodana je bila. Gre za odličen primer tega, da je mogoče prodati kar koli. 

Sicer je treba poudariti, da je bila omenjena nepremičnina lepo urejena in z visokimi stropi, tako da si je kupec prostor lahko uredil v dveh nivojih. Pred vrati je imel tudi prostor za mini teraso s pogledom na park. 

Zanimalo nas je, ali so tovrstne ponudbe še vedno aktualne in koliko je za njih zanimanja. 

Po hitrem pregledu spletne strani nepremicnine.net vidimo, da je kar nekaj oglasov za prodajo sob oz. mini garsonjer.

V ljubljanskem Savskem naselju prodajajo 12 m2 veliko sobo, in sicer za 29.000 evrov. 

Na Prulah boste za 13,9 m2 veliko sobo odšteli 33.000 evrov.

V ljubljanski Šiški boste za 7,7 m2 veliko sobo in 2,9 m2 veliko klet odšteli 23.800 evrov. 

Manjše garsonjere

Na ljubljanskem Rudniku boste za 8 m2 odšteli 29.700 evrov. 

V Piranu boste za 13.1 m2 odšteli 45.000 evrov. 

V Ankaranu pa boste za 14.6 m2 odšteli 58.000 evrov. 

Predstavnike spletne strani nepremicnine.net smo prosili, da nam zaupajo nekaj podatkov o zanimanju obiskovalcev njihove strani za oglase o prodaji sob. Prosili smo za podatke za celotno Slovenijo. 

Za Cekin.si so povedali, da so v obdobju od 4. februarja do 5. marca imeli na strani kar 18.969.267 brskanj. Od tega so sobe zabeležile 49.640 ogledov, oglasi za prodajo garsonjer pa so zabeležili 278.510 ogledov.

Koliko zanimanja je bilo v tem času za druge nepremičnine? Več v spodnji tabeli:

(Vir podatkov: nepremicnine.net)

Koliko kvadratov potrebujete? Odvisno, v katerem obdobju življenja ste

Na naši spletni strani smo že večkrat pisali o tem, da bi morali posamezniki bivanjsko kvadraturo prilagajati življenjskim razmeram, v katerih se v določenem trenutku nahajajo. Ko ste mlajši, potrebujete manj prostora. Ko pridejo otroci, ga potrebujete več. Ko pa otroci odrastejo in si ustvarijo svoje družine, bi bilo pametno, da se znova vrnete na začetek in manjšo kvadraturo. A starejši to miselnost zelo težko sprejmejo in jo uresničijo. 

Zakaj pa je dobro, da bi o tem razmislili? Dejstvo je, da številnim starejšim v Sloveniji nepremičnine predstavljajo breme, saj so drage za vzdrževanje. Si predstavljate, kako je z eno povprečno pokojnino vzdrževati dvonadstropno družinsko hišo? V katero morate tudi vlagati, saj bo v nasprotnem v le nekaj letih začela propadati? 

Zato morajo starejši v Sloveniji začeti razmišljati bolj fleksibilno. To ne pomeni, da se morajo zapreti v 7 m2 veliko sobico, saj so druge možnosti na dlani. 

Ena možnost je, da večje nepremičnine prepustijo otrokom in njihovim družinam, sami pa prevzamejo manjše, v katerih se ponavadi stiskajo potomci. Druga možnost je, da lastniško nepremičnino, ki je za njih že prevelika in finančno neobvladljiva, prodajo. Del denarja namenijo za nakup primerne kvadrature, s preostankom denarja pa si zagotovijo mirnejšo starost. A težava je v tem, da se starejši zelo težko odločajo za spremembe, čeprav so te racionalne in bi jim življenje spremenile na bolje.  

Še ena zanimiva rešitev - sobivanje!

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije pravijo, da je rešitev tudi sobivanje. S projektom Sobivamo želijo osveščati starejše, da na voljo nimajo le dveh možnosti – ostati doma in oditi v dom za starejše. Zasebno nekaj oblik sobivanja starejših že obstaja, pravi vodja projektov pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Alenka Ogrin. A to ni dovolj ...

Nepremičnino v najem, starejši lastnik pa v sobivanje

Zato so predlagali, da bi se oskrbovana stanovanja bolj osredotočala na vidik sobivanja. "Enote bi bile tako manjše, skupnostni prostori, kot so dnevni prostor, kuhinja in pralnica, pa bolj poudarjeni," je pojasnila. Predlagajo še ustanovitev posredniške službe, ki bi stanovanja starejših oddajala v najem, medtem ko bi se starejši preselili v sobivalne oblike bivanja. "Ta služba je stanovanjski sklad, ki bi skrbel tudi za najemnika," je pojasnila.

Sami ždijo v prevelikih nepremičninah ... Ali res mora biti tako?

Pri sobivanju starejših je poudarjena tudi socialna komponenta sobivanja. "Pravijo, da je samota tihi ubijalec starejših," je izpostavila Ogrinova. Starejši si po njenih besedah želijo zasebnosti, ampak tudi druženja in medsebojne skrbi. "Takšna skupnost se lahko tudi stara skupaj in kasneje skupaj najde pomoč," je dodala.

Primer v praksi

Sobivanje za starejše v zasebnih okvirjih ponuja tudi Peter Prezelj. V Davči je za bivanje starejših preuredil nekdanji hotel. Trenutno v njem prebiva pet uporabnikov, ki za 300 evrov mesečno najamejo sobo s kopalnico, souporabljajo pa kuhinjo, jedilnico in dnevne prostore. Ob najemnini morajo doplačati le še stroške hrane, ki povprečno znašajo od 80 do 100 evrov.

Starejši, ki bivajo pri Prezlju, imajo skupno kosilo in navadno tudi večerjo, zajtrke pa si pripravljajo sami. Prezelj jih spremlja tudi k zdravniku, enkrat tedensko gredo skupaj po nakupih. "V spomladanskem in poletnem času imajo tudi vrt," je povedal Prezelj.