Je razkuževanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah sploh še smiselno? Za mnenje smo prosili Združenje etažnih lastnikov Slovenije (ZELS). Tam so za Cekin.si odgovorili, da so prav danes pristojne pozvali k čim prejšnjemu preklicu tega odloka, saj so razlogi za tako rigorozen ukrep, po zadnjih podatkih števila novo odkritih okužb, prenehali.

"Ocenjujemo, da bi nadaljevanje z razkuževanjem lahko dolgoročno naredilo več škode kot koristi in da je potrebno preiti na standardne metode vzdrževanja higiensko ustreznega bivalnega okolja, torej navadno čiščenje z milom in vodo," so nam še razložili. 

O kakšnih težavah jih obveščajo etažni lastniki?

V združenju so nam zaupali, da so jih etažni lastniki obveščali tudi o težavah, ki jim jih je prinesel ta ukrep. Poročajo o naslednjih težavah:  

- visoki, nespodobni zneski po ponudbah upravnikov za storitev razkuževanja, 

- že vidne posledice na materialih razkuževanih površin - razpoke in podobno, 

- nihče od pristojnih območnih zavodov ni in ne kontrolira strokovne izvedbe za ugotavljanje smiselnosti tega ukrepa, 

- ponekod upravniki niso pridobili pooblastil s strani etažnih lastnikov skladno z zakonodajo. Predstavniki etažnih lastnikov in upravniki se brez pooblastila ne bi smeli odločati samovoljno, kdo in za koliko denarja bo izvajal tovrstne izredne storitve, menijo v združenju. Kljub temu, da je bil sprejet odlok, še vedno veljajo zakonska določila, ki pa so se marsikje po poročanjih etažnih lastnikov, zaobšla, opozarjajo. V takih primerih so etažni lastniki dobili poračunano storitev, brez predhodnega zakonsko pravilnega načina odločanja.

Marsikje so se v izogib izkoriščanju etažni lastniki samoorganizirali in so dvakrat dnevno razkuževanje opravljali sami, in sicer skladno s priporočili NIJZ.

"Nimamo informacije, do kdaj naj bi bil ta ukrep v veljavi. Vlada RS nam ni odgovorila niti na naš prvi poziv z dne 30. marca 2020, s katerim smo jo pozvali, da naj skladno z naloženo obveznostjo zagotovi strokovno realizacijo tega ukrepa in plačilo stroškov iz proračunskih sredstev, saj je bil namen Odloka zajezitev epidemije COVID 19, torej širše družbeni problem," so še dodali za Cekin.si. 

Pri tem navajajo izjavo infektologinje Bojane Beović, da bi zadostovalo le mehansko čiščenje. "Pomembno je namreč razlikovati med mehanskim čiščenjem in razkuževanjem. Ob nestrokovnem in "divjem" razkuževanju obstaja tveganje za razrast patogenih klic, ki se ob ustreznih (drugih) higienskih ukrepih (čiščenje z milom in vodo) ne bi razrastle," opozarjajo v Združenju etažnih lastnikov Slovenije. 

V kolikor na t.i. nekompatibilnih površinah izvajamo razkuževanje s korozivnimi sredstvi, kot sta alkohol in varikina, lahko zaradi razpok, ki ob tem nastajajo, patogenim mikroorganizmom omogočimo daljšo obstojnost in dolgoročno neučinkovito izvajanje drugih higienskih ukrepov po prehodu na čiščenje z milom in vodo. Seveda pa je treba v tem primeru upoštevati tudi povzročeno materialno škodo. 

Zato so v združenju NIJZ in strokovno javnost pozvali, da naj glede na pozitiven trend upadanja števila okužb podpre pobudo za čimprejšnji preklic odloka o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb, in sicer z namenom zmanjšanja škode, ki jih kemični posegi v bivalnem okolju povzročajo.  

Vlado pa so pozvali, da skladno s 5. členom Odloka s sklepom ugotovi, da so za obvezno razkuževanje večstanovanjskih stavb razlogi prenehali kot tudi, da je predpisano razkuževanje skupnih prostorov večstanovanjskih stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, katerega stroške izvajanja bo krila država in ne etažni lastniki.