V Ljubljani po oceni Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS Mol) primanjkuje okoli 4000 neprofitnih najemnih stanovanj. Številni že leta neuspešno kandidirajo na razpisih, na katerih pa uspe le 11 odstotkov prosilcev. Stanovanjski sklad v prihodnjih letih načrtuje izgradnjo 1500 najemnih stanovanj, 70 jih bodo dokončali že letos.

Trenutno je odprt nov razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj: 

Kje bodo nova stanovanja?

Ob koncu leta 2018 je bilo v različnih fazah odprtih 14 projektov sklada. S tistimi, ki imajo že določen predviden zaključek projekta, bodo predvidoma zagotovili 1094 stanovanj, z uresničitvijo vseh načrtov, tudi tistih, ki še nimajo določenega časovnega okvirja, pa nameravajo zagotoviti 1500 stanovanj. Pri novogradnjah bo del stanovanj prilagojen invalidnim osebam, stanovanja pa bodo omogočala prilagoditev za funkcionalno ovirane osebe brez večjih gradbenih posegov.

Že letos načrtujejo izgradnjo stanovanjsko poslovnega kompleksa Polje IV, v njem je predvidenih 64 stanovanj. V pritličju bosta knjižnica in lekarna. V Pečinski ulici v Kašlju na vzhodnem delu Ljubljane pa bodo do predvidoma avgusta dokončali šest stanovanj, ki bodo namenjena posebnim družbenim skupinam.

Sicer sta med večjimi gradbenimi projekti sklada naselje Brdo in Rakova Jelša II. V naselju Brdo bodo v letu 2021 končali gradnjo 174 stanovanj. V soseski Rakova Jelša II pa bodo predvidoma do konca leta 2021 zgradili 156 stanovanj.

Prihodnje leto bodo začeli gradnjo 90 stanovanj med Litijsko in Pesarsko cesto ter 44 stanovanj med Jurčkovo cesto in Jesihovim štradonom. Na območju Galjevice bodo gradili predvsem večja družinska in prilagojena stanovanja. So pa v zvezi s tem zemljiščem lastniki sosednjih zemljišč sprožili nepravdni postopek. Oba projekta se bosta predvidoma zaključila do konca leta 2022.

Čez dve leti naj bi začeli gradnjo 100 stanovanj v Zeleni jami, končana bodo v letu 2023.

V letu 2023 načrtujejo tudi dokončanje 110 stanovanj v soseski Rakova Jelša I. Del zemljišča bo sicer namenjen pilotnemu projektu stanovanjske zadruge, ki jo bodo predvidoma izbrali jeseni. Del stanovanj v tej soseski bodo namenili mladim do 29. leta starosti. Nekaj jih bo namenjenih mladim, ki so jih izbrali na razpisu leta 2017. Del stanovanj bo namenjen tudi izbranim na drugem javnem razpisu za mlade, ki ga bodo predvidoma objavili 2020, so za STA pojasnili na skladu.

Do leta 2026 načrtujejo še izgradnjo 350 stanovanj med Poljansko in Povšetovo ulico, piše v stanovanjskem programu.

Nekaj projektov še nima določenega časovnega okvirja izgradnje, projekti med drugim čakajo na ureditev pravnega stanja nepremičnin, pridobitev za projekt koristnih zemljišč, sprejem prostorskega akta ali sprejem proti poplavnih ukrepov.

Gradnja dveh stanovanjskih sosesk z 90 stanovanji na Cesti španskih borcev čaka na zagotovitev ustrezne prometne ureditve, gradnja 110 stanovanj ob Cesti dveh cesarjev (projekt Nad motelom) pa čaka na ureditev protihrupne zaščite ob južni obvoznici.

Predvidena je tudi gradnja med Litijsko cesto in Gramozno potjo (100 stanovanj), na Tomačevem (37 stanovanj), na Glincah (50 stanovanj), Dravlje (40 stanovanj) in naseljih Rakova Jelša III in Stanežiče. V slednjih predvidevajo tudi izgradnjo doma za starejše, ki bi sprejel do 150 oskrbovancev.

Izdatki bodo letos višji od prihodkov

Rebalans finančnega načrta javnega stanovanjskega sklada za 2019, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali v ponedeljek, v bilanci prihodkov in odhodkov predvideva 21,9 milijona evrov prihodkov in 25,8 milijona evrov odhodkov. Z rebalansom se načrtovani prihodki zmanjšujejo na račun nižjega zadolževanja, izdatki pa se povečujejo. Letos namerava sklad porabiti presežke iz preteklih let. Oddali bodo tudi vlogo za črpanje evropskih sredstev. 

Nakup stanovanj na trgu v tem obdobju za sklad ne bo prioriteta. Nakup novih stanovanj sicer zagotavlja stanovanje upravičencem, ki najdlje čakajo na dodelitev stanovanja. Za ta namen pa predvidevajo 500.000 evrov.

Za vzdržnost sistema neprofitnih stanovanj bi bilo nujno spremeniti zaračunavanje najemnine. Neprofitna najemnina se ni spremenila že od leta 2007. Zato bi bilo nujno ali zvišati neprofitno najemnino ali uvesti stroškovno najemnino. Poleg te bi se uvedlo tudi stanovanjski dodatek, tako socialno najšibkejši najemniki ob uvedbi stroškovne najemnine ne bi bili dodatno finančno obremenjeni.

Zaskrbljujoče število prosilcev na razpisih že leta kandidira brez uspeha

Letos bodo stanovanja dodeljena upravičencem, ki so stanovanja dobili na 16. javnem razpisu iz leta 2014. Vzporedno dodeljujejo stanovanja upravičencem iz 17. razpisa, ki je bil objavljen leta 2016. Slednji bodo v neprofitna stanovanja predvidoma vseljeni do konca leta 2020. Dodelili pa bodo tudi stanovanja, ki so jih na razpisu dobili mladi.

Število prosilcev za neprofitna stanovanja se kljub rednemu dodeljevanju stanovanj ne zmanjšuje. Odstotek rešenih prošenj ostaja v zadnjem obdobju konstanten in dosega okoli 11 odstotkov, so zapisali na skladu.

Podatki o dodeljenih neprofitnih stanovanjih kažejo, da med samskimi osebami mladim ne uspe pridobiti neprofitnega stanovanja. Po oceni sklada obstaja zaskrbljujoče število prosilcev, ki na razpisu brez uspeha kandidirajo že leta, številni prosilci, ki pa bi bili upravičeni do neprofitnega stanovanja, pa se zaradi velikega deleža neuspelih kandidatur niti ne odločijo za kandidaturo. Družina, kjer sta zaposlena oba starša, a prejemata relativno nizke dohodke, ima primerjalno gledano z družino, kjer je zaposlen le en ali noben izmed staršev, nesorazmerno manjše možnosti za uspeh na razpisu.

Ocenjujejo, da v Ljubljani primanjkuje 4000 neprofitnih najemnih stanovanj. Številni so predvsem zaradi pomanjkanja najemnih stanovanj upravičeni do subvencije tržnih najemnin. V letu 2017 so subvencionirali tržno najemnino 763 upravičencem, za ta namen je šlo 1.638.123 evrov. Lani pa je subvencijo tržne najemnine prejelo 895 upravičencev, za ta namen je šlo 2.123.436 evrov.

Nekaj številk

Število prosilcev za neprofitna stanovanja v Ljubljani se ne zmanjšuje. Odstotek rešenih prošenj je v zadnjem obdobju po ocenah Ljubljanskega javnega stanovanjskega sklada okoli 11 odstotkov. V obdobju 2004-2016 je bil največji delež uspešnih na razpisu leta 2006, in sicer dobrih 20 odstotkov, najmanj pa leta 2016, in sicer okoli devet odstotkov.

Največ prošenj so rešili na razpisu leta 2010, in sicer 456, ko je sklad razpisal največ stanovanj, 450, delež rešenih prošenj pa je bil 11,4 odstotka.