Nizozemski dom za ostarele se je leta 2014 odločil za drzen eksperiment. Študentom so ponudili brezplačen prostor za bivanje, njihova naloga pa je, da se 30 ur na mesec obnašajo kot dobri sosedi in se posvetijo aktivnemu druženju z ostarelimi prebivalci doma.

V programu imajo študente v zgodnjih dvajsetih, ki se družijo z osemdesetletniki in devetdesetletniki. Mladi starejše učijo tudi novih veščin, in sicer uporabe elektronske pošte, Skypa, uporabe družbenih omrežjih in podobno. Slednje starejšim pomaga, da ostanejo v stiku s svojo družino.

V domu želijo s tem poskusom pri starejših zmanjšati občutek osamljenosti in izolacije. S tem bodo pri starostnikih izboljšali splošno počutje, dokazano pa je, da s tem podaljšujejo tudi leta življenja.

Kakšne so posledice za mlajše, še ni raziskano. Podoben projekt, ki se je odvijal v Veliki Britaniji, je pokazal, da se mlajši, ki so obiskovali domove za starejše in tam prebirali poezijo ter se družili z varovanci, pogosteje odločajo za opravljanje prostovoljnih del, prav tako vzpostavijo dobre vezi s starejšimi generacijami, od katerih se veliko naučijo. Na Otoku projekt poteka že od leta 2011, udeleženih pa je bilo 250 prostovoljcev in 500 starejših, od katerih je imelo okoli 50 odstotkov demenco. Študenti so jim brali, se pogovarjali o literaturi, življenju, starejšim so nudili iskreno prijateljstvo.

Analiza projekta je pokazala odlične rezultate, še posebej za starejše z demenco. Ena stoletnica se je celo spomnila besedila, ki se ga je naučila v obdobju, ko je bila igralka. Drugi so se skozi znane besede in ritem spomnili nekaterih dogodkov, to pa jih je napolnilo s čustvi. In kot je dejal eden izmed zaposlenih v britanskem domu za ostarele, so se njihovi varovanci znova počutili kot celovite osebe, ki imajo preteklost in živijo v sedanjosti.

Številne pozitivne posledice so občutili tudi zaposleni v domovih za ostarele, saj so bili pred projektom zelo obremenjeni. Velikokrat se je namreč dogajalo, da poleg osnovne skrbi za varovance ni ostalo veliko časa za aktivno druženje z njimi. Starejši so se tako veselili mladih, ki so bili tam le zato, da se družijo, v to pa so vnesli veliko kreativnosti. Starejše učijo plesa, novih jezikov in podobno.

Študenti se tudi veliko naučijo: življenja, dobijo uvid v starejše generacije, odprejo se jim nove dimenzije videnja sveta, rušijo se medgeneracijski zidovi, kar je dobro za obe strani.

Stanje družbe se najbolje pokaže skozi odnos do ranljivih skupin, še posebej starejših. Medgeneracijsko sodelovanje in spoštovanje pa je ključno za razvoj družbe in posameznikov. 

Podobni projekti se odvijajo tudi na Finskem. 

V ZDA pa so številni projekti, ko vrtčevski otroci obiskujejo domove za ostarele in se družijo s starejšimi.