"Postavitev sončne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev z električno energijo se izplača, še posebej, če je med porabniki električne energije tudi toplotna črpalka za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Toplotna črpalka in sončna elektrarna za samooskrbo sta namreč idealen par," je na vprašanje, ali se sončna elektrarna izplača ali ne, odgovoril energetski svetovalec mreže ENSVET, mag. Evgen Gömbös.

Sončna elektrarna stroški

O smotrnosti postavitve sončne elektrarne v kombinaciji s toplotno črpalko je podal lasten primer štiričlanske družine s srednjo dobro toplotno izolirano hišo z ogrevano površino 130 kvadratnih metrov. Povprečni skupni letni stroški pokrivanja porabe električnih porabnikov ter energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode so po njegovih navedbah pred vgradnjo toplotne črpalke in sončne elektrarne za samooskrbo znašali 1690 evrov, po novem pa so 172,08 evra, kar pomeni 1518 evrov prihranka na leto. Seveda je bilo treba investirati v sončno elektrarno in toplotno črpalko, a vložek se bo po njegovih ocenah predvidoma povrnil v manj kot osmih letih.

Prednosti sončne elektrarne

Med prednostmi postavitve sončne elektrarne je izpostavil proizvodnjo električne energije s pomočjo sonca, torej ekološko čistega in obnovljivega vira. Zatorej ni škodljivega vpliva na okolje, temveč ravno obratno – manj je emisij toplogrednih plinov in ostalih škodljivih snovi, ki denimo zapuščajo dimnike termoelektrarn. Obenem so stroški za elektriko nižji in manj se občutijo vplivi sprememb cen energentov.

Samooskrba z elektriko

"Sedaj veljavna Uredba o samooskrbi z električno energijo omogoča priključitev sončne elektrarne na javno električno omrežje, kar pomeni, da ne potrebuje akumulatorjev za shranjevanje proizvedenih viškov električne energije, saj gredo v javno omrežje. Velika prednost navedenega je, da smete znotraj letnega intervala iz javnega omrežja skorajda brezplačno prevzeti toliko električne energije (kWh), kot ste jo v obliki viškov predali v skupno omrežje; plačati je treba le prispevke. Razen ugodnih stroškov je velika prednost elektrarn, priključenih na javno omrežje, tudi to, da je električna energija vedno na razpolago – tako ponoči, ko ni sonca, kot tudi pozimi, ko je sončnega obsevanja zelo malo," je opisal.

Sončna elektrarna: življenjska doba

Postavitev sončne elektrarne je lahko tudi naložba za potomce, saj ima življenjsko dobo okoli 30 let. Lastnik je lahko kdor koli, ni treba biti strokovnjak s področja elektrotehnike. "Sončna elektrarna namreč deluje povsem avtomatično. Ob okvarah v javnem električnem omrežju se samodejno odklopi od omrežja, po vnovični normalizaciji stanja v omrežju se znova samodejno priključi na javno omrežje," je razložil. Prav tako ni posebne obdavčitve za prodajo v javno omrežje. Sončne elektrarne za samooskrbo pokrijejo celoletno porabo gospodinjstva in obenem proizvedejo še neko minimalno količino viškov energije (med 500 do 1000 kWh/leto). Zneski za tako majhne količine oddane energije so prav tako majhni (nekaj 10 evrov) in so po informacijah dobaviteljev električne energije brez obdavčitve.

Sončne elektrarne po njegovih ocenah praktično nimajo pomanjkljivosti. "Kot edino pomanjkljivost sončnih elektrarn brez akumulatorskih baterij lahko navedemo le, da ostanejo porabniki ob okvari v javnem električnem omrežju brez oskrbe z električno energijo kljub lastni elektrarni. Je pa res, da imamo v Sloveniji razmeroma kakovostno in stabilno oskrbo z električno energijo, tako da so izpadi oskrbe z električno energijo zelo redki," je poudaril. Kot drugo morebitno slabost je navedel prepričanje nekaterih, da sončna elektrarna kvari videz strehe oziroma hiše in okolice, kar pa je po njegovem mnenju stvar razprave.

Kako je trenutno z obračunavanjem elektrike ob sončni elektrarni?

Obračun električne energije temelji na izmerjenih podatkih dvosmernega števca delovne energije, ki sproti meri predajo v javno omrežje in odvzem iz njega (kWh). Meritev je enotarifna, obračunsko obdobje je vsaj za zdaj še na letnem nivoju. "Če je bila letna poraba električne energije večja od proizvedenih količin, boste morali razliko kupiti in seveda tudi plačati po veljavnem ceniku. Če bo letna proizvodnja večja od letno porabljenih količin, boste presežke predali dobavitelju in imeli pravico do povračila," je pojasnil energetski svetovalec Evgen Gömbös.

Nekateri dobavitelji plačujejo viške v evrih, drugi v vrednostnih bonih, višina odkupne cene je različna, pri vseh pa je nižja od nabavnih cen elektrike. Lastnik električne elektrarne pa poleg letnega obračuna prejema tudi mesečne račune, ki zajemajo premijo za vodenje samooskrbe, obračunsko moč, prispevek za soproizvodnjo toplotne in električne energije ter prispevek za obnovljive vire. "Za odjemalce s trifaznim odjemom in jakostjo glavnih varovalk hišnega priključka 3 krat 20 A znaša znesek mesečnega računa z DDV 14,34 evra. Če je elektrarna na letnem nivoju pokrila celotno porabo električne energije, bo torej letni strošek električne energije znašal 172,08 evra," je ponazoril.

A obetajo se spremembe in ena od načrtovanih je prehod z letnega na mesečno poračunavanje električne energije, ki jo imetnik sončne elektrarne oddaja v omrežje oziroma kupuje iz omrežja. Ali bi lahko sprememba pomenila, da bo lastnik električne elektrarne v poletnih oziroma bolj sončnih mesecih (ko praviloma proizvede več elektrike) prodajal elektriko v javno omrežje po nižjih cenah, medtem ko bo moral za pridobivanje elektrike pozimi oziroma v manj ugodnih mesecih predvidoma kupovati elektriko iz omrežja po višjih cenah? Bi lahko bilo navedeno ena izmed negativnih posledic prehoda z letnega na mesečno obračunavanje?

Energetski svetovalec Evgen Gömbös odgovarja: "Odgovore na navedena vprašanja bi moral znati podati zakonodajalec ali pa tista s stekleno kroglo. Do konca leta 2023 je še izredno veliko časa, medtem se bo lahko na svetovnih energetskih trgih marsikaj spremenilo, kar bo tako ali drugače vplivalo tudi na slovenski trg." Trenutna Uredba o samooskrbi z električno energijo je po njegovih besedah resda zelo ugodna in "vsi si želimo čim manj sprememb". A dejstvo je, da je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) prinesel določene spremembe, ki bodo začele veljati po 31. decembru 2023. "Nov zakon ne pozna več neto merjenja v koledarskem letu. Navedeno pomeni, da pojma predaje in prevzema električne energije izgubita pomen, ki sta ga imela pri neto meritvi (net metering). Vsa energija, oddana v javno omrežje, se prodaja in za vso električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, se plačuje omrežnina, obračunane pa bodo tudi druge javne dajatve," je opisal.

Ključen pa bo datum registracije. "Pomembno je, da se za končne odjemalce, ki jih bo distribucijski operater kot končne odjemalce s samooskrbo registriral do vključno 31. decembra 2023 po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, in za končne odjemalce, ki so bili kot končni odjemalci s samooskrbo registrirani do uveljavitve novega zakona, še naprej uporabljajo določbe do sedaj veljavnega 315. a člena Energetskega zakona in Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, in sicer tako dolgo, dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev, na podlagi katerega so bili registrirani. Za končne odjemalce se določbe novega zakona ne uporabljajo, razen če preidejo v sistem samooskrbe po novem zakonu," je poudaril.

Kakšno sončno elektrarno naj na hiši postavi štričlanska družina?

Tudi zaradi naraščajočih cen energentov in podnebnih sprememb torej ni dvoma, da se izplača imeti sončno elektrarno. Pri merodajnem odgovoru, ali jo postaviti, pa bosta med drugim  pomembno vlogo igrala izračun stroškov kupljene električne energije in primerjava s stroški, ki bi jih imeli pri proizvodnji z lastno sončno elektrarno. Pri izračunu je treba razen porabljene energije in cene za energijo (€/kWh) upoštevati tudi ostale stroške, ki jih zajema račun za elektriko. "Izračun stroškov električne energije, proizvedene v lastni elektrarni, mora razen investicije za postavitev sončne elektrarne upoštevati še ostale stroške, kot so stroški vzdrževanja in pregledov opreme ter kreditov. Drugi dejavniki pa so lahko doba povrnitve investicije, ugodni krediti in subvencije," je nanizal energetski svetovalec.

Pri določevanju moči sončne elektrarne pa je treba po njegovem nasvetu upoštevati porabo električne energije gospodinjstva, in sicer tako sedanjo kot tudi morebitno povečano porabo v bližnji prihodnosti, denimo zaradi toplotne črpalke ali električnega avtomobila. "Največjo moč elektrarne, ki jo lahko postavite na streho, administrativno omejuje uredba, in sicer na 80 odstotkov priključne moči odjemnega mesta. Priključna moč odjemnega mesta pa je odvisna od jakosti glavnih varovalk našega hišnega priključka; ob jakosti glavnih varovalk 3-krat 20 A smemo postaviti elektrarno z močjo 11,2 kW, ob jakosti 3-krat 25 A pa elektrarno z močjo 13,6 kW. Moči do navedenih meja v glavnem zadoščajo povprečnemu slovenskemu gospodinjstvu tudi ob ogrevanju s toplotno črpalko," je razložil.

Letno proizvedena električna energija je razen moči elektrarne odvisna še od usmerjenosti in naklonskega kota ter lokacije površine strehe, kar je pomembno zaradi števila sončnih ur. "Ista elektrarna bo na določeni lokaciji največ električne energije proizvedla pri usmerjenosti na jug in naklonskem kotu med 30 in 35 stopinj," je pojasnil. Iz navedenih podatkov lahko za znano letno porabo električne energije nato izračunate potrebno moč, ki bo zadoščala porabi, in tudi potrebno število sončnih panelov. "Zavedati pa se morate, da je izračun informativnega značaja, saj za določeno lokacijo ne morete vnaprej natančno določiti števila sončnih ur v mesečnem ali letnem obdobju. Zato je dobro imeti manjšo rezervo moči, ki pride prav tudi zaradi zmanjševanja proizvodnje s staranjem modulov," je dodal.

Še pred postavitvijo sončne elektrarne je po njegovih navedbah smiseln prvi korak pridobivanje informativnih ponudb – predračunov. "Ne zadovoljite se z eno ponudbo, zaprosite več ponudnikov in izberite optimalno ponudbo. Izbranega ponudnika obvestite o svoji odločitvi in ga zaprosite za izdelavo končnega  predračuna," svetuje.

Ponudba naj bo izdelana na osnovi ogleda na "ključ" in brez dodatnih stroškov po izvedbi. "Razen dobave in montaže naj zajema tudi izdelavo in pridobitev vse potrebne dokumentacije za postavitev elektrarne (projekti), za priključitev na javno elektro omrežje (pridobitev soglasja  za priključitev), za obratovanje (izvedba potrebnih meritev, izjave) in tudi za pridobitev subvencije Eko sklada (izpolnitev in predaja Vloge za pridobitev subvencije Eko sklada še pred pričetkom del, izdelava in predaja Zaključne dokumentacije Eko skladu). Vse navedeno in po potrebi še kakšno drugo dokumentacijo naj za ponujeno ceno in po vašem pooblastilu opravi izvajalec del," je poudaril.

Poleg tega je dobro vedeti, da je treba vlogo za pridobitev subvencije Eko sklada oddati pred začetkom del, izgradnjo sončne elektrarne pa pričeti šele po pridobitvi soglasja za priključitev na javno električno omrežje.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!