"Gradbeni zakon ne opredeljuje "zapuščenih, starih, propadajočih stavb" in zanje ne predvideva inšpekcijskih ukrepov. Zato inšpektorji nimajo podlage za nadzor tovrstnih objektov," so pojasnili na Inšpektoratu za okolje in prostor. 

Po Gradbenem zakonu (GZ) je pristojnost gradbenih inšpektorjev "omejena" na nadzor nevarnih objektov, ki neposredno ogrožajo javne površine, če je ogroženo zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednji objekti. Takrat lahko ustavijo gradnjo oziroma prepovedo uporabo nevarnega objekta in odredijo izvedbo vzdrževalnih del. Če tovrstna ureditev ni mogoča, lahko odredijo delno ali celotno odstranitev nevarnega objekta.

V določenih primerih lahko ukrepa občinski inšpektorat

Okoljski inšpektorji lahko torej po GZ ukrepajo samo pri morebitni nevarni gradnji in zgolj, če gre za javni interes, medtem ko lahko po Zakonu o urejanju prostora v nekaterih primerih "zapuščenih, starih, propadajočih stavb" ukrepa občina, kjer je zanemarjen objekt ali parcela. 

Občinski inšpektor lahko za ohranjanje in izboljšanje podobe naselja in krajine ob hkratnem upoštevanju zahtev s področja urejanja prostora, graditve, varstva okolja, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave v določenih primerih zapove upoštevanje prostorskega načrta in ustrezno izvedbo posega v prostor tako, da odredi vzdrževanje. Tako lahko v določenih primerih zahtevajo ureditev za objekte, ki kvarijo podobo naselja ali krajine in ki posegajo na javne površine.

Občine imajo praviloma sprejete občinske odloke, na podlagi katerih lahko ukrepajo v tovrstnih primerih. 

V Mestni občini Maribor denimo velja Odlok o zelenih površinah, ki med drugim določa obveznosti lastnikov zemljišč ob stanovanjskih stavbah. Na območju mariborske občine je tako treba kositi travo najmanj štirikrat letno ter obrezovati grmovnice, drevesa in žive meje tako, da ne segajo čez parcele na javno prometno površino in da ne ovirajo prometne preglednosti. Potrebno je redno vzdrževanje higiene okolja z namenom zatiranja agresivnih plevelov in zatiranja rastlinskih bolezni, škodljivcev in parazitov ter sprotno odstranjevanje hirajočih ali suhih dreves, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Ob zaznanem sumu kršitve lahko občani podajo prijavo na pristojno medobčinsko inšpekcijo. Največ prijav sicer prejmejo zaradi opustitve košnje na zapuščenih zemljiščih ali zaradi razraščanja rastlinja na javne poti (na ceste, pločnike in kolesarske steze).

Sosedi po pojasnilih Mestne občine Ptuj glede razpadajočih objektov na sosednjem zemljišču sami po sebi nimajo možnosti vplivanja na stanje zadeve, lahko zgolj vložijo zasebno tožbo. Izjema je nevarna gradnja ob cesti ali javni prometni površini, ki predstavlja nevarnost, da se bo objekt porušil na javno površino. 

"Takrat lahko podajo vlogo gradbeni oziroma občinski inšpekciji. Glede neurejenosti zemljišča (nepokošene trave, zaraslo) lahko podajo vlogo na občinsko inšpekcijo," so razložili. Na ptujskem območju se sicer občani največkrat obračajo v primerih dlje časa nepokošene trave, zaraslih zemljišč s trnjem in nepravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki, pri čemer v zadnjih letih zaznavajo, da se je povečalo število prijav. V skladu z Odlokom o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj je sicer predpisana globa za neurejeno okolico za posameznika in odgovorno osebo pravne osebe 80, za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika pa 300 evrov.

Župan Občine Postojna, Igor Marentič, opaža, da imajo tudi pri njih kar nekaj posameznikov, "ki s svojim neodgovornim in egoističnim ravnanjem z okoljem popolnoma degradirajo kvaliteto življenja sosedov. Sosedom preostane le, da se obrnejo na pristojne inšpektorate, ki so pooblaščeni za reševanje tovrstnih kriznih situacij. Tu pa nastopi težava. Velikokrat, če ne kar prevečkrat, inšpektorati iščejo tisoč in en način, zakaj "to" ni v njihovi pristojnosti in pač ne morejo nič, in je sosed prepuščen na milost in nemilost kršiteljem. Tako lahko večkrat sklepamo, da ima kršitelj veliko ali pa vse pravice, nesrečni sosed pač nobene!" je opozoril. 

Po njegovih navedbah so tovrstne prijave vsakodnevne in je vse več kršiteljev. Težave vidi v neurejenih stanovanj v blokih, "kjer ima stanovalec znova vse pravice, lastnik pa manj ali nič."

Občine lahko kot lastniki posredujejo zgolj, če gre za neurejenost občinskega stanovanja. 

V Mestni občini Kranj sicer ne beležijo veliko primerov neurejenih občinskih stanovanj, če so, pa jih praviloma obvestijo sosedi. Tedaj z občine najprej pozovejo k ureditvi razmer, zatem pošljejo opomin pred tožbo na odpoved najemne pogodbe. V skrajnem primeru pri pristojnem sodišču zaradi krivdnega odpovednega razloga vložijo tožbo na odpoved najemne pogodbe ter za izpraznitev in izročitev nepremičnine.

V primeru neurejenih parcel ima v skladu z Zakonom o varstvu okolja občinska inšpekcija pristojnost na primer odrediti odstranitev smeti, ki so nezakonito odložene na zemljišču v lasti države, občine ali zasebnika. "

V praksi v inšpekcijskem postopku lastnika zemljišča, na katerem so nezakonito odloženi komunalni odpadki, pozovemo, naj jih odstrani, sicer jih na njegove stroške odstrani izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Če odkrijejo povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, se povračilo stroškov sanacije izterja od njega," so pojasnili na kranjski občini.

Nadzor nad preveč razraslim rastlinjem, ki ovira oziroma zmanjšuje varnost prometa na občinskih cestah, njihovi občinski inšpektorji nadzorujejo na podlagi Zakona o cestah in določb Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Kranj. Tudi tedaj v inšpekcijskem postopku zavezanca pozovejo k sanaciji; če je ne izvrši sam, jo na njegov račun pooblaščeni koncesionar gospodarske javne službe urejanja zelenih površin. Globa za kršitelje pravne osebe je 1000, za posameznike pa 500 evrov, sicer pa po njihovih izkušnjah povečini sledijo odrejenim ukrepom. 

Včasih sosedu ne preostane nič drugega kot zasebna tožba

Lastnina ali posest nepremičnine prinaša pravice in tudi dolžnosti. Predvsem bi se morali vsi zavedati, da sosedsko pravo zasleduje načelo prepovedi medsebojnega vznemirjanja, kar pomeni, da morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode, je poudaril odvetnik Žiga Marovt. 

A včasih žal ni tako in po njegovih pojasnilih ima sosed zaradi neurejenosti sosednje parcele ali stanovanja možnost vložiti tožbo zoper soseda, ki ga vznemirja oziroma otežuje uporabo njegove nepremičnine ali jo celo ogroža in povzroča prepovedane emisije.

"Velja namreč, da mora lastnik pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in ki otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. V tem primeru govorimo o prepovedanih imisijah, ki se lahko kažejo na različne načine, na primer kot prekomeren hrup, onemogočen oziroma omejen dotok svetlobe, smrad, skaženost okolice in tako dalje. Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano tudi kakršno koli motenje s posebnimi napravami," je nanizal.

Sosed lahko takrat s tako imenovano negatorno tožbo po določbah Stvarnopravnega zakonika zahteva prenehanje in prepoved nadaljnjega vznemirjanja ter ima obenem tudi pravico do povrnitve morebitne nastale škode. "Pri tem pa je treba opozoriti, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo," je poudaril odvetnik.

Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag in ko grozeča škoda presega običajne meje, je dodal. Okoliščine se presojajo za vsak primer posebej in zahtevani ukrepi morajo biti koristni, razumni in v javnem interesu. "Sodna praksa zasleduje stališče, da je treba trpeti tudi bistvene indirektne imisije, če so krajevno običajne, saj se mora vsakdo prilagoditi značilnostim prostora, kjer živi," je razložil.

Sodno varstvo je mogoče zahtevati tudi po določbah Obligacijskega zakonika. "V teh primerih gre predvsem za varstvo ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja, torej za posege človeka v naravno okolje (okoljski vidik), ki rušijo ravnovesje v naravi in škodijo življenju," je opisal. Velja namreč, da lahko vsakdo zahteva od drugega odstranitev vira nevarnosti, zaradi katerega njemu ali več osebam grozi večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost. Sodišče lahko tedaj na zahtevo odredi ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti. Med drugim odredi ureditev in v primeru neizpolnitve izreka globe. V skrajnem primeru lahko oškodovanec sam vzpostavi primerno stanje na stroške kršitelja.

Kadar gre za neurejenost v bloku, torej za skrajne in grobe kršitve sosedskega sožitja in hudo kršenje sosedskega prava med etažnimi lastniki, obstaja možnost vložitve izključitvene tožbe. "Izključitvena tožba je mogoča le, kadar gre za etažno lastnino. Če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako da je skupnost z njim nevzdržna, lahko torej etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, najprej sprejmejo sklep, da se kršilca opomni. Poudarjam, da mora iti za grobo kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja ali dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih in da je skupno sobivanje s kršiteljem nevzdržno. Stanovanjski zakonik kot specialnejši predpis določa, da takšno hujšo kršitev sosedskega sožitja predstavljajo tudi grobe kršitve hišnega reda," je izpostavil odvetnik Žiga Marovt.

Mogoča je tudi izselitev stanovalca iz bloka, a kršilca se vselej prvotno opomni, pri čemer se mu morajo očitane kršitve tudi obrazložiti. Če kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. V primeru uspeha, se sodba izvrši s prodajo posameznega dela v etažni lastnini po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine, je opisal. "Gre torej za skrajni ukrep. Je pa omenjeno problematiko z etažnim lastnikom smiselno primarno reševati z vložitvijo zgoraj opisanih tožb in sprožitvijo drugih ustreznih postopkov," je še poudaril odvetnik Žiga Marovt.

Presoja se od primera do primera

Na splošno so spori med sosedi v slovenskem prostoru pogosti. Poleg sporov iz naslova prepovedanih imisij in vznemirjanja lastninske pravice so tudi nesporazumi, povezani z motenjem posesti in razni spori glede določitve meje ali postavitve kakšnih objektov. Odvisno od primera do primera pa se z neurejenimi zemljišči in stanovanji poleg soseda v določenih primerih ukvarjajo bodisi inšpekcije, občine, upravniki večstanovanjskih stavb ... 

Včasih pa ne gre drugače in je treba za ureditev razmer vložiti zasebno tožbo. Namreč, kot zgoraj opisano, imajo občinski inšpektorati določene pristojnosti, kot so ravnanje s komunalnimi odpadki in uporaba javnih površin. Državni inšpektorati so na splošno pristojni, kadar je nevarnost za javno dobro in je treba varovati javni interes, zasebne tožbe preostanejo običajno takrat, ko gre za izključno zasebni interes in ko se zadeve drugače ne da urediti.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!