Stanovanjski standard v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih precej izboljšal. Iz podatkov zadnjega registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ti se nanašajo na leto 2018, je razvidno, da je bilo v Sloveniji v omenjenem letu okoli 852.000 stanovanj ali 412 na 1.000 prebivalcev. V letu 1971 jih je bilo 477.273 ali 276 na 1.000 prebivalcev, poroča statistični urad. 

92 odstotkov stanovanj ima kuhinjo, kopalnico in notranje stranišče. Leta 1971 je bilo tovrstnih stanovanj 42 odstotkov. Ob popisu leta 1971 je bilo v Sloveniji še celo 3.649 stanovanj brez ustrezne temeljne plošče, tla so bila kar na zemlji.

Povprečna uporabna površina stanovanj se je od takrat dvignila s 57 m2 na 82 m2. Povprečna površina stanovanja na osebo se je od leta 1971 povečala za 13 m2 (s 16 m2 na 29 m2), pravijo na statističnem uradu. 

Značilen za zadnja desetletja je tudi visok dvig deleža stanovanj v zasebni lasti. Ta se je z 72 odstotkov dvignil na 94 odstotkov. "To je posledica množičnega odkupa stanovanj po stanovanjskem zakonu, sprejetem kmalu po osamosvojitvi," so razložili na SURS.

"Večji del prebivalcev Slovenije (66 %) biva v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, večinoma zgrajenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Povprečna starost teh stavb je 45 let. Ob popisu prebivalstva leta 1971 je bilo 34 % stanovanj tri- ali večsobnih, v letu 2018 pa je bilo takih 62 %. Malo več kot 30 % prebivalcev je v 2018 bivalo v tri- ali večstanovanjskih stavbah, večinoma grajenih v sedemdesetih letih. Nekaj manj kot 4 % prebivalcev pa so bivali v skupinskih in drugih oblikah nastanitev (v domovih za upokojence, študentskih domovih, samskih domovih in drugih stavbah)," pravijo.