Starejši Slovenci so nad evropskim povprečjem po številu lastniških nepremičnin, saj jih skoraj 90 odstotkov biva v lastniškem stanovanju ali hiši. Slaba plat lastništva je, da mnogi starejši živijo sami v predimenzioniranih in za starost neprilagojenih nepremičninah ter z nizkimi pokojninami težko pokrivajo obratovalne stroške in še težje nepremičnine vzdržujejo, je pojasnila Alenka Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Tako slovenski upokojenci za stroške bivanja namenijo več kot polovico svojih dohodkov, s čimer se Slovenija uvršča v evropski vrh, je opozorila.

Za prebivalce Slovenije je po njenih besedah značilna stanovanjska nemobilnost, saj v eni nepremičnini v povprečju živimo 32 let. Poglavitni razlog za to je velika navezanost na svojo nepremičnino, želja, da bi ta ostala v družini, in želja ostarelih, da bi čim dlje ostali doma.

Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je ob tem opozoril tudi na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki trenutno čaka na obravnavo v DZ in bi lahko po njegovi oceni posredno pripomogel k izboljšanju bivanja starejših na domu. Kot je še poudaril, je trenutno v Sloveniji v dolgotrajni oskrbi okoli 80.000 ljudi, od tega jih 75 odstotkov živi doma, 25 odstotkov pa v domovih starejših občanov. V prihodnjih letih pa bo zaradi staranja prebivalstva v dolgotrajni oskrbi od dvakrat do trikrat več prebivalcev, je še opozoril Ramovš. V Sloveniji bi tako morali imeti toliko domov za starejše, kolikor imamo vrtcev, stati pa bi morali v lokalnem okolju, da bi lahko starejši prebivalci ostali v okolju, ki jim je poznano, je prepričan.

Razpravljavci so bili sicer optimistični, da se bodo razmere za bivanje starejših v prihodnjih letih postopoma izboljševale. Pri tem lahko po besedah Ogrinove pomaga tako lokalna skupnost kot tudi država. V Sloveniji je sicer tako v strategiji dolgožive družbe kot tudi v resoluciji stanovanjskega zakona omenjena zahteva po razvoju alternativnih in skupnostnih oblik bivanja za starejše.

Ob tem sta direktorica občinske uprave Kočevje Lili Štefanič in Jera Grobelnik s stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (Mol) izpostavili nekatere prakse, ki že delujejo v tej smeri. Stanovanjski sklad Mol za reševanje stanovanjske problematike starejših tako med drugim omogoča dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja po javnih razpisih. Občani, starejši od 65 let, ki so lastniki stanovanj, pa imajo tudi možnost rentnega odkupa stanovanja. Tako lahko svoje lastniško stanovanje, ki ga težko vzdržujejo, odprodajo stanovanjskemu skladu, pri tem pa imajo izgovorjeno odplačno dosmrtno služnost stanovanja, je pojasnila Grobelnikova.

Po besedah Štefaničeve pa je ena izmed možnosti tudi zamenjava stanovanja, v katerem živijo, za takšno, ki je primernejše za bivanje starejših. Spomnila je še na možnost storitve e-oskrba, ki starejšim invalidom, bolnikom s kroničnimi boleznimi, osebam z demenco in bolnikom po težjih operativnih posegih omogoča, da samostojneje in bolj neodvisno bivajo na svojem domu. E-oskrba namreč zagotavlja 24-urno povezavo s centrom za pomoč na daljavo in takojšnji klic na pomoč s pritiskom na gumb na obesku ali na varovalni enoti ob padcu ali slabosti.