Stanovanjski sklad končno z razpisom za najemniška stanovanja. A očitno ne za tiste z nizkimi plačami

Iz prve roke lahko zatrdim, da cena ter s tem vrednost slovenskih stanovanj z leti krepko raste. Kako sem prišel do tega? Tako, da primerjam stanarino iz meseca v mesec, iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Najbolj so stanarine v občinskih stanovanjih poživinile takoj po naši osamosvojitveni vojni. So se v enem letu namreč skoraj potrojile, natančneje: dvig za 157%. Če bi to bilo objavljeno in realizirano v enem koraku, bi se vojna garant nadaljevala. A naša \"elita\" dobro ve, da je žabo treba vreči v hladno vodo, če jo želiš skuhati, ne da bi se ona tega zavedala. Stanarina je linearna funkcija vrednosti stanovanja in kakih 30 različnih koeficientov, ki jih v obliki konstante lahko združimo v enega. Ako se stanarina poveča se je torej nujno morala zvišati tudi vrednost stanovanja. To pa ni ne pričakovano, ne logično in ne resnično. A naši vrli uradniki vseeno najdejo pot, kako stanarine višati čez vse meje. Z leti pridobivajo vrednost morda ekstavagantni avtomobili, redke in vrhunske vinske buteljke, vrhunske handmade ure itd.., a ljudi, ki potrebujejo streho nad glavo, omenjena področja ne zanimajo. V deželici na napačni strani Alp torej poznamo sindrom, ko stara in obrabljena stanovanja pridobivajo na vrednosti. Ta neverjeten fenomen so \"izumili\" naši vrli uradniki, ki imajo možganski default nastavljen tako, da ljudem, katerim bi naj bili v pomoč in oporo, grenijo življenje v največji možni meri zakonskih okvirjev. Če le ti postanejo pretesni pa si brž zmislijo kaki novi, dodatni zakon, da te lahko yebejo naprej. In ko je sedaj že močno kazalo, da se bodo lahko začele spremembe na boljše, na volitvah zmaga Pahor, Čebaškova se vsidra v zdravstvo in Štefaneca zapusti še tretja zamenica. To so preverjeni kadri. Ko se pričakuje inercija utečenega sistema, takrat se kadruje take. Psi so sicer lajali, a v Luno. Karavana ga žge dalje...