Ali v naslednjih podatkih zasledite kaj nenavadnega?

Prodaja stanovanj: v vzorčni hiši F3 so naprodaj stanovanja, katerih se cene s parkirnimi mesti gibljejo od okoli 141.000 do okoli 479.000 evrov (z DDV).

Prodaja vrstnih hiš: vrstne hiše bodo naprodaj po ceni od 379.000 evrov naprej, dupleksi od 248.000 do 470.000 evrov (z DDV).

Ciljna skupina: prednost bodo imele mlade družine z vsaj enim predšolskim otrokom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, nato družine z vsaj enim šoloobveznim otrokom, večje družine, funkcionalno ovirane osebe, mladi do 28. leta starosti in varčevalci nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.

V javnosti so se pojavile kritike, saj naj bi stanovanjski sklad izgubil kompas. Tako je v začetku tedna Peter Pahor objavil komentar v časopisu Dnevnik: "Medtem ko je na zadnjem razpisu ljubljanskega stanovanjskega sklada več kot tisoč družin, ki izpolnjujejo vse pogoje, spet ostalo brez neprofitnega najemnega stanovanja, se republiški stanovanjski sklad igra z javnim denarjem." Številni so njegovim besedam prikimavali in se spraševali, ali je sklad v teh težkih časih, ko številni ne vedo, kako do lastne strehe nad glavo, ugodil željam premožnega sloja – na dobri lokaciji kupiti nova in nadstandardna stanovanja. 

Na stanovanjski sklad smo naslovili kar nekaj vprašanj – med drugim tudi to, ali so se zavedali, da bodo s tem projektom pomagali le bogatemu sloju prebivalcev, ki sicer nima težav pri reševanju stanovanjskega vprašanja, in da tisti, ki pomoč resnično potrebujejo, te spet ne bodo dobili in bodo znova ostali praznih rok? Zanimalo nas je, kako odgovarjajo na očitke, da so očitno zgrešili ciljno skupino kupcev ter tudi, zakaj so sploh sodelovali pri takem projektu? Ali tudi pri soseski Novo Brdo lahko pričakujemo, da bodo na svoj račun znova prišli le premožnejši? Prosili smo jih tudi, naj nam razkrijejo, ali lahko mlade družine, mladi do 28. leta ..., ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in prejemajo normalno povprečno slovensko plačo, v kratkem pričakujejo kakšen projekt, ki bo resnično namenjen njim? Kdaj in za kakšen projekt gre?

Spodaj predstavljamo odgovore stanovanjskega sklada. Njihove odgovore objavljamo v celoti.

Sklad je nepremičnine soseske Zeleni gaj na Brdu zasnoval pred 12 leti in vanje tekom let vložil precej sredstev. Sedaj so končali vse, kar je bilo predvideno in nepremičnine prodajajo, da sklad začne graditi tisto, s čimer naj bi se tudi ukvarjal kot vodilni izvajalec Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025, so poudarili že takoj na začetku odgovora.

Stanovanja in hiše, ki so v tokratni ponudbi, predvidoma zadnji za prodajo, so nadstandardna in so bila sprojektirana skladno z občinskim prostorskim načrtom. Cena stanovanj in vrstnih hiš v funkcionalni enoti F3 in F6 je določena za vsako stanovanje oziroma hišo posebej na podlagi investicijske – stroškovne vrednosti, pri čemer končna vrednost upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah ter hkrati lego in velikost stanovanj. Inovativni koncepti in tlorisi stanovanj z vgrajenimi kakovostnimi materiali in tehnologijami omogočajo sodoben način bivanja, ki bo pritegnil predvsem zahtevnejše mlajše in starejše kupce, dodajajo v stanovanjskem skladu.

Sklad je v fazi zaključevanja projekta Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani s 102 najemnima stanovanjema, naslednje leto predvidevamo začetek gradnje Novega Brda z okvirno 500 stanovanji, v Mariboru 200 – 300 stanovanj in v Kranju 100 - 200 stanovanj. Ciljna stroškovna najemnina je od 5 do 8 evrov/m2 glede na lokacijo, za kar je predvidena končna cena stanovanja 1.100 do 1.600 evrov/m2. Poleg cene so zelo pomembni še funkcionalnost stanovanj, ki omogoča udobno bivanje na čim manjši kvadraturi, ter spremljajoči stroški upravljanja in vzdrževanja.

Stanovanjski sklad RS ima kot vodilni izvajalec Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025 v načrtu številne naloge od pilotnih projektov za mlade, starejše in druge ranljive skupine prebivalstva pa do zagotavljanja novih najemnih stanovanj na lokacijah, kjer je izkazana potreba lokalnih skupnosti. Pri pilotnih projektih se bodo preizkušale različne oblike bivanja mladih od skupinskega najema do stanovanjskih skupnosti in zadrug, za starejše pa poleg varovanih stanovanj predvidevamo več različnih možnosti za dnevno bivanje v okviru obstoječih institucij. Veliko si obetajo tudi od nove stanovanjske zakonodaje, ki bo omogočila izvedbo Javne najemne službe v obliki posredovanja oziroma dolgoročnega najema razpoložljivih lastniških stanovanj.

So vas z odgovori prepričali?

Direktor sklada Črtomir Remec je v pogovoru za časopis Dnevnik sicer priznal, da sam takšnih projektov ne bi podprl. Spomnimo, da je Remec vodenje sklada prevzel maja 2015 ter da se je očitno odločil, da je treba omenjeni projekt privesti do konca in ves vloženi denar povrniti nazaj v sklad. Poudaril je tudi, da sklad s prodajo teh stanovanj ne bo imel dobička. Zagotovil pa je tudi, kar nas je vse zanimalo, da bo sklad v prihodnje poskrbel za tiste, ki si nakupa stanovanja ne morejo privoščiti.