Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, ki po mnenju ministrstva za okolje in prostor vključuje ključne rešitve za vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj. 

"S spremembami zakona bomo pospešili stanovanjsko gradnjo. Republiški stanovanjski sklad bo do leta 2023 zagotovil skoraj 2400 novih stanovanj, s spremembo zakona se bo to število še povečalo. Pričakujemo tudi, da se bo skozi javno najemniško službo povečalo število najemnih stanovanj. Ocenjujemo, da bomo do leta 2025 pridobili okvirno 2000 novih najemnih stanovanj," so sporočili z ministrstva. 

Zakon torej v splošnem prinaša naslednje bistvene spremembe: pogoje za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, vzdržno stanovanjsko politiko, pravično neprofitno najemnino in več sredstev za stanovanjske sklade.

Spodaj si poglejmo glavne spremembe zakona!

1. Uskladitev višine neprofitne najemnine in hkrati prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine z namenom zaščite socialno ranljivih najemnikov

Neprofitna najemnina se ni spreminjala od leta 2007. To je seveda pomenilo, da lastniki stanovanj - torej predvsem občine in stanovanjski skladi - zaradi prenizkih najemnin niso mogli ohranjati in primerno vzdrževati obstoječega fonda stanovanj, prav tako niso mogli niti investirati v gradnjo novih stanovanj. Posledično se je fond javnih stanovanj zmanjševal. 

Kaj bo novega? Zakon predvideva uskladitev vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra, kar bo pomenilo približno 30-odstotni dvig neprofitnih najemnin. To se bo zgodilo postopno, in sicer v obdobju treh let. 

A večina najemnikov tega dviga ne bo občutila, saj se bo sistem subvencioniranja najemnin prilagodil podražitvi. Subvencija najemnine se po predlogu zakona tako zviša na največ 85 odstotkov neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine.

2. Ustanovitev javne najemne službe

Za aktiviranje obstoječega, a nenaseljenega stanovanjskega fonda, se ustanavlja javna najemniška služba. V Sloveniji je veliko praznih stanovanj, ki jih lastniki iz različnih razlogov ne želijo oddajati na trgu.

Sprememba stanovanjskega zakona vzpostavlja javno najemniško službo, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Nosilec izvajanja javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS. Sklad bo ob določeni povrnitvi stroškov s strani države najemal stanovanja na trgu in jih oddajal upravičencem v podnajem po neprofitni najemnini za določen čas (najmanj za 3 leta).

"Javna najemna služba bo lastnike razbremenila tveganj in jim zagotovila dolgoročno prejemanje rednih dohodkov. Tako se bodo za oddajo lahko odločili tudi tisti, ki imajo sedaj do tega zadržke. Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) bo na podlagi stalno odprtega javnega razpisa najemal stanovanja na trgu. Prav tako bo stanovanja oddajal na javnem razpisu. Prednost bodo imeli mladi, mlade družine ter upravičenci, ki so se na javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja vsaj dvakrat uvrstili na prednostni seznam, a jim stanovanje ni bilo dodeljeno," so razložili na ministrstvu. 

3. Omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov

Skladom se z možnostjo višje stopnje zadolževanja (do 50 odstotkov vrednosti namenskega premoženja sklada) zagotavlja zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj.

4. Predkupna pravica Stanovanjskemu skladu RS pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji

Zemljišča, ki so po prostorskih načrtih namenjena za gradnjo večstanovanjskih stavb, bodo morale občine v primeru prodaje najprej ponuditi v prodajo Stanovanjskemu skladu RS. Če  ta ponudbe ne bo sprejel, lahko zemljišče občina ponudi drugim kupcem. 

5. Obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej

Uvaja se dodatna varovalka za vodenje sredstev rezervnih skladov. Če bodo etažni lastniki tako sklenili, bo upravnik izplačila iz rezervnega sklada lahko izvajal le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov. 

6. Znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje

Znižujejo se potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Hkrati se uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču.

7. Skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe

V namen skrajšanja postopka odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku v primeru krivdne odpovedi se skrajšajo odpovedni roki za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.

8. Inšpekcijski nadzor

Predlog zakona predvideva razširitev inšpekcijskega nadzora in ukrepanja v primeru posega iz posameznega dela v skupen del brez soglasij ter določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo.