Postelj v študentskih domovih premalo, najemnine pri zasebnikih v večkratnike

Postelj v študentskih domovih premalo, najemnine pri zasebnikih v večkratnike

Špela Zupan
02.09.2021, 5:00
1
Študentje pred začetkom študijskega leta iščejo primerno nastanitev v kraju študija. V študentskih domovih je že vrsto let premalo mest – najslabše je v Ljubljani in Kopru – upravičenci pa morajo zanje izpolnjevati določene pogoje. Na odločitev, ali študentu sploh pripada bivanje v domu, namreč vplivajo materialni položaj njegove družine, oddaljenost študija in morebiten težak socialni ali zdravstveni položaj. In četudi študent izpolnjuje pogoje, zaradi prostorske stiske ni nujno, da bo dobil posteljo v domu. Preostane najem pri zasebniku, te najemnine pa so lahko štiri-, pet- ali celo šestkrat višje.

Mesečna subvencija za bivanje študentov v študijskem letu 2021/2022 znaša v javnih študentskih domovih 21,50 evra, v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih pa 32 evrov na študenta. Cenzus je 2783,30 evra bruto mesečno na družinskega člana, pri čemer se ne upoštevajo štipendije in morebiti zaslužek s študentskim delom. Obenem morajo upravičenci izpolnjevati tudi druge pogoje – na odločitev vplivajo materialni položaj študentove družine, oddaljenost študija in morebiten težak socialni ali zdravstveni položaj.

Študentje lahko torej poleg subvencij za bivanje v študentskih domovih zaprosijo tudi za subvencijo za bivanje pri zasebnih ponudnikih, sicer pa jim ne preostane drugega, kot da gredo v najemniško stanovanje zasebnika. A tržne najemnine so veliko višje kot subvencionirane – mesečna subvencionirana najemnina za bivanje v študentskem domu je denimo septembra 2021 okoli 70, 80 evrov, medtem ko so cene pri zasebnih ponudnikih brez subvencije kar nekajkrat – štiri-, pet- ali celo do šestkrat – višje.

Bivanje v študentskih domovih je torej bistveno cenejše in tudi druge ugodnosti prinaša. Prednost študentskih domov je zagotovo v prvi vrsti cena najema ležišča na mesec, ki je resnično neprimerno cenejša kot pri zasebniku, saj zajema vse stroške in tudi brezplačno uporabo prostorov za različne športne aktivnosti. Študentu ni treba vplačevati varščine, prav tako nima odpovednega roka izselitve. Tudi lokacija študentskih naselij je zanimiva, saj so praktično vse v središču mesta in ob fakultetah, so našteli na Direktoratu za visoko šolstvo.

Študentje, ki niso upravičeni do subvencij in bivanja v študentih domovih, plačujejo za najemniška stanovanja ali sobe v kraju študija veliko več.
Študentje, ki niso upravičeni do subvencij in bivanja v študentih domovih, plačujejo za najemniška stanovanja ali sobe v kraju študija veliko več. FOTO: Dreamstime

Kot rečeno, pa ni prostora za vse. V študijskem letu 2021/22 je sicer predvideno skupno nekaj več kot 12.000 prostih ležišč za sprejem in podaljšanje bivanja v posameznih visokošolskih središčih. Študentski dom Ljubljana je razpisal skupaj 7031, dijaški domovi 410, zasebni študentski domovi 251 postelj, za bivanje študentov pri zasebnikih pa je na voljo 600 ležišč. Študentski domovi v Mariboru so razpisali 2458, dijaški domovi 40 in zasebni študentski domovi 69 ležišč. Študentski domovi Univerze na Primorskem v Kopru ponujajo 328, dijaški domovi 285 in zasebni študentski domovi 30 postelj, za bivanje študentov pri zasebnikih pa je na voljo 600 ležišč.

"Po podatkih iz lanskoletnega razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov je študentom na voljo 12.107 subvencioniranih postelj v javnih in zasebnih študentskih domovih ter pri zasebnikih, kar ob nekaj več kot 82.000 študentih pomeni, da ima manj kot 15 odstotkov vseh študentov možnost subvencioniranega bivanja," je opozoril Marko Ruperčič iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). "Konec lanskega septembra, torej pred začetkom študijskega leta, je na vselitev v študentske domove v Ljubljani čakalo 2500, na Primorskem 600, v Mariboru pa 150 študentov," je izpostavil.

Po njegovih besedah mnogi študentje zaradi negotovosti že pred začetkom študijskega leta najamejo sobo pri zasebnikih, v študentski dom pa se nato nikoli ne vselijo zaradi različnih razlogov. "Vsekakor bi morali imeti vsi ti študentje možnost vselitve v študentski dom še pred začetkom študijskega leta, za kar bi bilo potrebnih vsaj dodatnih 3000 postelj v javnih študentskih domovih," je poudaril. "Za študentske domove lahko rečemo, da so polno zasedeni, saj v vseh treh študijskih središčih (Ljubljana, Maribor in Primorska) študentje na začetku študijskega leta čakajo na vselitev. Med študijskim letom se sicer prednostne liste izpraznijo, v veliki meri tudi zato, ker študentje medtem najdejo nastanitev drugje," je razložil. Na ŠOS sicer zadnjih letih opažajo trend povečevanja prijav za subvencionirano bivanje v študentskih domovih in "nič drugače ni bilo tudi v preteklem, koronskem letu. K temu prispevajo predvsem izjemno visoke cene najemnin na trgu, še posebej v Ljubljani in na Primorskem, kjer so čakalne liste za bivanje v študentskih domovih tudi najdaljše."

PREBERI ŠE
Epidemija zarezala tudi v študentsko prehrano

Trend povpraševanja po bivanju v študentskem domu se razlikuje glede na visokošolsko središče. "V Ljubljani je bilo denimo glede na preteklo študijsko leto oddanih nekoliko manj vlog tako za sprejem kot tudi za podaljšanje bivanja. Treba pa je upoštevati, da se letos na visokošolske zavode vpisuje številčno najmanjša generacija v zadnjih letih," so pojasnili na Direktoratu za šolstvo. Vlogo za bivanje v študentskih domovih je bilo treba oddati do sredine avgusta. Prednostni seznam za vselitve bo objavljen 15. septembra na spletnih straneh študentskih domov, študentje pa bodo tudi na dom prejeli odločbo in vabila o vselitvi. Čakalne liste se bodo oblikovale oktobra, ko se bodo študentje že vselili, in na njih bodo tudi študentje, ki sicer izpolnjujejo pogoje za dodelitev subvencioniranega ležišča, a niso dobili prostora v študentskih domovih.

PREBERI ŠE
Za toliko se je znižalo število oseb, ki so delale prek študentskega servisa

Na vprašanje, koliko študentov bo po njihovih ocenah ostalo brez postelje v študentskih domovih, so na Direktoratu za visoko šolstvo ponovili, da je to odvisno od mesta študija. V Ljubljani so se denimo zadnja leta zadnji študenti s prednostne liste praviloma vseljevali maja, kar pomeni, da študentje, ki na razpisu dosežejo nižje število točk, res kar dolgo čakajo na vrsto za vselitev. Medtem so lahko v Študentske domove v Mariboru vsako leto vselili vse, ki so se odzvali na vselitev, pri čemer se od 12 do 15 odstotkov študentov praviloma niti ne odzove na poziv na vselitev. Če bi se odzvali vsi, ki so vložili prošnjo, pa bi nastala čakalna lista, so pojasnili. A letos tudi v Mariboru pričakujejo čakalno listo, saj bodo začeli nekatere domove obnavljati, kar pomeni manjše število ležišč za naslednje študijsko leto, so dodali. V Kopru medtem vsako leto zmanjka prostih mest v študentkih domovih, saj je povpraševanje večje od ponudbe. "Vendar nihče ne ostane brez postelje, saj imajo veliko zasebnikov, ki oddajajo subvencionirana ležišča," so zatrdili.

Kaj naj storijo študentje, ki se bodo znašli na čakalni listi?

V Visokošolskem središču v Ljubljani vsem, ki so oddali vlogo za sprejem v Ljubljani, svetujejo, naj po objavi seznamov najprej pogledajo, kdaj okvirno bodo na vrsti za vselitev. Na "infoliniji", ki jo imajo takrat odprto v Študentskem domu v Ljubljani, lahko preverijo, kdaj približno bodo na vrsti za vselitev oziroma katere druge možnosti imajo na voljo. Vedno je možno preveriti, ali imajo na voljo kaj prostih ležišč drugi domovi (zasebni domovi in dijaški domovi, ki sprejemajo študente), enako velja tudi za zasebnike, pri katerih je možno uveljavljati subvencijo, priporočajo na Direktoratu.

Na ŠOS študentom, še posebej brucem, ki ne bodo dobili mesta v študentskem domu, priporočajo, naj si čim prej skušajo najti posteljo, da bodo študijsko leto pričeli s streho nad glavo. Po njihovih izkušnjah je selitev lažja med študijem in kasne je na trgu tudi več ponudbe. "Prav tako je med študijskim letom lažje pridobiti posteljo v študentskem domu, vendar pa je treba opozoriti, da se razpis v Ljubljani in na Primorskem izvaja le enkrat letno (praviloma julija oziroma avgusta pred začetkom študijskega leta)," je pojasnil Marko Ruperčič. V vsakem primeru pa najemni trg deluje tudi na začetku študijskega leta, zato si lahko študentje posteljo ali sobo najamejo tudi takrat in si pri iskanju pomagajo z različnimi spletnimi portali, je dodal.

Trend povpraševanja po bivanju v študentskem domu se razlikuje glede na visokošolsko središče. V Ljubljani je bilo denimo glede na preteklo študijsko leto oddanih nekoliko manj vlog tako za sprejem kot tudi za podaljšanje bivanja, a postelj je še vedno premalo.
Trend povpraševanja po bivanju v študentskem domu se razlikuje glede na visokošolsko središče. V Ljubljani je bilo denimo glede na preteklo študijsko leto oddanih nekoliko manj vlog tako za sprejem kot tudi za podaljšanje bivanja, a postelj je še vedno premalo.FOTO: Dreamstime

Visokošolsko središče v Mariboru do zdaj ni imelo težav, če pa študent ne bi dobil postelje v domu, bodo skušali s Študentsko organizacijo Maribor najti ustrezno rešitev. Visokošolsko središče v Kopru kljub pomanjkanju prostih postelj v študentskih domovih vse študente praviloma napoti v dijaško-študentske domove, zasebne študentske domove in k zasebnikom, ki oddajajo subvencionirana ležišča. Študentje se lahko vedno lahko obrnejo na njihovo pisarno, v kateri jim pomagajo. In na Direktoratu se zavedajo trenda rasti števila študentov. "Zato je denimo uprava Študentskih domov Univerze v Mariboru intenzivno pristopila k projektu pripojitve Dijaškega doma Maribor, s čimer bo pridobila novih 388 ležišč," so napovedali. Rešitve pa iščejo tudi v Ljubljani.

Na ŠOS medtem ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport že leta opozarjajo na premalo postelj v javnih študentskih domovih. "Glede na predstavljene podatke bi bilo predvsem v Ljubljani in na Primorskem treba zagotoviti dodatnih 3000 postelj. Trenutno se gradnja in obnova študentskih postelj pretežno financirata iz dodatne koncesijske dajatve iz študentskega dela, torej ga z delom zagotavljamo študentje sami. S predlogom Zakona za urejanje položaja študentov, ki je že vložen v zakonodajno proceduro, predlagamo, da država zagotovi dodatnih približno pet milijonov evrov, s čimer bi se sredstva za gradnjo in obnovo študentskih domov podvojila," je poudaril Marko Ruperčič. Upajo, da bo predlog sprejet.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke