Slovenci želijo živeti na svojem. Želja po lastništvu je tako močna, da jemljejo kredite, katere bodo odplačevali do smrti. A če jih sploh dobijo.

S tem posojilom plačajo le štiri stene, dodatno pa morajo zagotoviti denar za plačilo prenove, rednega vzdrževanja, dajatev za rezervni sklad in upravljanje ... Nekateri se zato odločajo, da svojega doma ne morejo ali ne želijo kupiti. 

Preberite tudi: Slovenci za nakup standardiziranega novega stanovanja (tj. v velikosti 70 kvadratnih metrov) potrebujejo 12 letnih neto plač.

Študija družbe Deloitte je pokazala, da v Sloveniji v najemniških stanovanjih živi 2,4 odstotka gospodinjstev, kar je najnižje med državami v vzorcu. Če k tem prištejemo še najemna razmerja, ki so sklenjena pod tržnimi cenami (npr. neprofitna stanovanja), se delež sicer povzpne na osem odstotkov vseh naseljenih stanovanj, kar je še zmeraj pod povprečjem.

Za primerjavo: v Nemčiji 54,3 odstotka vseh gospodinjstev živi v najemniškem stanovanju, medtem ko večina evropskih držav beleži delež najemniških stanovanj med 15 in 25 odstotkov.

Najem je veliko bolj logičen, saj ob tem odpadejo vse skrbi investicij, a pojavijo se druge. V Sloveniji je kultura dajanja v najem zelo nerazvita. Prav zato so vsi, ki najemajo, pod velikim stresom. Še posebej, če gre za družino. 

Skušajte si predstavljati: partnerja imata enega predšolskega otroka in drugi je na poti. Iščeta nepremičnino, ki bi jo najeli. V 98 odstotkih se poizvedovanje zaključi že pri telefonskem klicu (tudi oglasu, saj številni lastniki zapišejo, za koga je njihova nepremičnina primerna in koga oz. česa ne želijo), saj ju lastniki ob podatku, da imata družino, takoj odslovijo. Eni brez pojasnil, drugi pravijo, da jim bodo otroci uničili parket in pohištvo, da jih ne bodo mogli vreči ven iz stanovanja, da želijo študente, ki se lahko odselijo v roku ene ure, če to od njih pač zahtevajo ... 

Če jim sploh dovolijo priti na ogled in če jim sploh ponudijo pogodbo v podpis, je slednja velikokrat podpisana le za obdobje 11-ih mesecev. In tako živijo iz meseca v mesec v strahu, ali jim bo lastnik podaljšal pogodbo.

Vaša lastnina je njihov dom

Številne družine živijo v večnem strahu, ali bodo ostale brez pogodbe in ali bodo pravočasno našle drugo namestitev, saj so odpovedni roki ponavadi dolgi en mesec.

Odvisni so od volje in muh lastnikov nepremičnin. Slednji velikokrat ne vedo jasno povedati, kakšni so njihovi načrti z nepremičnino, prav tako jih je strah dolgoročnega najema, saj obstaja mit, da jim bo družina odtujila in si polastila njihovo lastnino. Seveda niso vsi lastniki takšni, a redki so, ki družinam oddajo nepremičnino in pri tem spoštujejo njihovo zasebnost.

V tujini ni nič nenavadnega, če starejši par (recimo okoli 60 let) išče nepremičnino za najem. Le kako bi bilo to videti pri nas?   

In kje naj živijo družine in starejši, ki ali ne zmorejo kupiti ali pa ne želijo kupiti nepremičnine? Prisiljeni so kupovati, in sicer kupujejo varnost pred samovoljo najemodajalcev. Prisiljeni so najemati od lastnikov, ki postavljajo nemogoče pogoje. 

V Sloveniji so zelo redki oglasi, v katerih zasledite zapis, da so dobrodošle tudi družine z otroki. Smešno je tudi, ko lastnik očitajoče zabrusi, da enosobno oz. 40 m2 veliko stanovanje ni za mlado družino z dojenčkom. 

Seveda lastnik lahko izbira, kdo bo živel v njegovi nepremičnini. A ko na trgu ni dovolj stanovanj, ki bi jih lahko najeli "nezaželeni" (med njimi so tudi taki, ki imajo hišne ljubljenčke), je treba nekaj storiti. 

Gradnja stanovanj, ki bi bila v lastništvu mesta ali države in bi najemniki za njih plačevali tržno najemnino (ali po potrebi neprofitno), bi lahko veliko pripomogla k temu, da marsikatera družina, par ali posameznik rešijo svoje stanovanjske težave. Kot zanimivost: aprila je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana zaključil 17. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Na razpolago so imeli le okoli 250 neprofitnih najemnih stanovanj, vlog pa je bilo kar 3129. Direktor JSS MOL Sašo Rink je konec julija dejal, da bi v Molu v tem trenutku za neprofitni najem potrebovali okoli 4000 stanovanjskih enot. Gre za stanovanja, ki najemnikom nudijo trajno in varno nastanitev. Številni pa so pripravljeni plačevati tudi tržne najemnine, da bi le imeli omenjeno varno in trajno nastanitev. Od večine zasebnih ponudnikov na žalost tega ni moč dobiti. 

Kultura najema od zasebnih ponudnikov je v Sloveniji obupna. Večina oglasov je namreč namenjena študentom, ki jim lastniki ponujajo sobe ali postelje. Naj predstavimo primer oglasa, v katerem bi lastnik rad oddal trisobno stanovanje (dve spalnici in dnevni prostor) v Ljubljani. Idealno za družino? Niti ne, saj si lastnik želi v stanovanju pet študentov, od vsakega pa zahteva 190 evrov. Lastnik pravi, da je ena spalnica opremljena za tri, druga pa za dve osebi.