Za posest je odštel milijone, danes pa je ne more prodati

Dvorec v angleški grofiji Worcestershire je znova naprodaj, trenutni lastniki pa so morali ceno že večkrat znižati. Po poročanju britanskih medijev je nepremičnina trenutno ocenjena na približno 5,5 milijona evrov, kar je 289.000 evrov manj kot spomladi letos.

Toda zanimivo je, da se s podobno težavo ni srečal le sedanji lastnik.

Posest je bila dolga leta v lasti Stevena Smitha, soustanovitelja britanske diskontne verige Poundland. Kot poroča Britannia Daily, je Smith Hammer Hill House kupil leta 2002 za približno 2,6 milijona evrov, nato pa je skupaj z ženo v prenovo vložil še okoli 4,7 milijona evrov.

Ko so otroci odrasli in zapustili družinski dom, je postala ogromna posest za zakonca prevelika. Smith se je zato odločil za prodajo in leta 2014 zanjo zahteval 7,6 milijona evrov. Kupcev ni bilo. Cena je postopoma padala na približno 6,7 milijona evrov, nato celo pod 4,7 milijona evrov, preden je nepremičnina končno dobila novega lastnika.

Kot je Smith takrat priznal, je pri poslu izgubil precej denarja. Skupni strošek nakupa in prenove je presegel 7,2 milijona evrov (2,6 milijona evrov za nakup in približno 4,7 milijona evrov za prenovo), končna prodajna cena pa naj bi znašala le okoli 4,7 milijona evrov.

Hammer Hill House ni običajna hiša. Gre za več kot sto let staro posest, ki jo je zasnoval priznani britanski arhitekt Sir Bertram Clough Williams-Ellis, najbolj znan po slikovitem valižanskem naselju Portmeirion.

V dvorcu so med drugim:
- 13 spalnic,
- sedem kopalnic,
- notranji ogrevan bazen,
- zasebni bar,
- igralna soba,
- plesna dvorana,
- helikoptersko pristajališče,
- dve dodatni hiši za goste ali osebje,
- več kot 11 hektarjev zemljišča.

Na papirju gre torej za nepremičnino, kakršne se na trgu pojavijo zelo redko.

Primer Hammer Hill House razkriva zanimiv paradoks luksuznega nepremičninskega trga. Večja kot je nepremičnina in višja kot je cena, manjši je krog potencialnih kupcev.

Pri takšnih posestvih ne gre le za nakupno ceno. Novi lastniki morajo računati še na visoke stroške vzdrževanja, ogrevanja, zavarovanja, varovanja in urejanja obsežnih zemljišč. Dvorec, ki je za ogled na fotografijah osupljiv, lahko v praksi postane velik finančni zalogaj.

Hkrati se med najbogatejšimi kupci vse bolj uveljavlja trend nekoliko manjših in energetsko učinkovitejših nepremičnin na prestižnih lokacijah. Velikost sama po sebi zato ni več jamstvo za hitro prodajo.

Zgodba ustanovitelja Poundlanda je opomnik, da tudi luksuzna nepremičnina ni nujno odlična naložba. Čeprav je Smith v hišo vložil milijone in jo temeljito prenovil, mu tržne razmere niso omogočile prodaje po želeni ceni.

Viri: Worcester News, Stourbridge News, Shropshire Star, Britannia Daily.