Stanovanjske gradnje za neprofitne najeme bi bilo v Sloveniji bistveno več, če bi imeli občinski stanovanjski skladi zagotovljen nek stalen vir prihodkov. Zanj si bodo v prihodnje tudi prizadevali, denar naj bi zagotovila država, je bilo slišati na seji Združenja stanovanjskih skladov v Novi Gorici.

V Sloveniji primanjkuje okrog 9000 stanovanjskih enot, zaradi nizkih neprofitnih najemnin pa novih skorajda ni mogoče graditi, celo denarja za vzdrževanje je premalo, je na novinarski konferenci po seji združenja povedal Sašo Rink iz Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Cenzusi za pridobitev neprofitnih stanovanj so dokaj visoki in enotni za vse prosilce, to je 200 odstotkov povprečne slovenske neto plače v prejšnjem letu za samske osebe. Rink meni, da je to nepravično do tistih prosilcev, ki imajo resnično nizke plače glede na prosilca, ki je imel mesečno plačo 2000 evrov.

"Dejstvo je, da tisti z nizkimi osebnimi dohodki ne plačujejo nižje najemnine in tisti z višjimi dohodki višje najemnine, pač pa to, da tisti z nižjimi dohodki plačujejo višji delež svojega razpoložljivega dohodka. Najemnine so za vse enake ne glede na njihov dohodek. Seveda so taki upravičeni do subvencij, vendar glede na dohodkovne cenzuse za pridobitev neprofitnega najemnega stanovanja to ni pravično, saj enega ta najemnina bistveno bolj obremenjuje kot drugega," je dejal Rink.

Neprofitna najemnina se po njegovem mnenju praktično ni spremenila vse od sprejema stanovanjskega zakona leta 2003. "Glede na rast gradbenih stroškov kot tudi povprečne neto plače bi bilo primerno, da se tudi neprofitne najemnine temu primerno prilagodijo in tudi primerno obremenijo predvsem tiste z višjimi dohodki," je še povedal Rink.

Ob dvigu najemnine bi tudi stanovanjski skladi imeli več sredstev za novogradnje in odkupe primernih stanovanj, ki bi jih kasneje lahko ponudili prosilcem.

Direktor novogoriškega stanovanjskega sklada Tomica Dumančić je povedal, da imajo vse slovenske občine enake težave. Izpostavil je tudi težavo, da iščejo najemniki neprofitna stanovanja predvsem v mestnih središčih, na obrobju in podeželju pa ne želi živeti nihče. Kljub temu bodo v prihodnjem letu na Goriškem gradili stanovanjske objekte predvsem na podeželju, nekaj v javno-zasebnem partnerstvu, nekaj pa s sredstvi državnega stanovanjskega sklada.