

Kot Rowan Atkinson tudi sam večkrat poudari; tih in zadržan, kot je po naravi, se je vedno raje, kot da bi nastopal, ukvarjal s popravljanjem električnih instalacij. Teh se rad loti tudi med snemanjem, saj ga takšno delo pomirja. "Kar naenkrat Rowa ne bi bilo na spregled kakšno uro," pove Richard Curtis za britanski časopis Guardian. "Izkazalo bi se, da je menjal električno vtičnico ali kaj podobnega." Scenarist, režiser in producent Curtis je tisti, ki je odkril Atkinsonov talent in ga spodbujal pri njegovem razvijanju. Postala sta dobra prijatelja; vse pa se je začelo ravno na fakulteti, kjer je Rowan študiral elektrotehniko.
Najprej je dokončal študij na Univerzi v Newcastlu, nato nadaljeval z magisterijem na Univerzi v Oxfordu, kjer sta se z Richardom tudi srečala. Skupina študentov je pripravljala študentski dogodek in pogovarjali so se, kakšen bi bil lahko bolj komičen vložek. Curtis pravi, da je Atkinson deloval zelo miren in zadržan, toda ko je vstal in odigral monolog, ki bi ga lahko vključili, so bili vsi navdušeni. "Postalo mi je jasno, da je genij," pravi Curtis, ki je zaslovel s filmom Štiri poroke in en pogreb, kasneje pa posnel še Dnevnike Bridget Jones in Pravzaprav ljubezen. Takrat je Rowan pričel nastopati kot komedijant in leta 1976 ga je na edinburškem festivalu opazil producent John Lloyd, ki je zaslužen za to, da na koncu Atkinson ni postal cenjen inženir, ampak priljubljen igralec. "Takoj po njegovem nastopu sem odhitel v zaodrje in se predstavil," pove. "Prepričan sem bil, da bo postal bolj znan kot Charlie Chaplin."
59-letnik se je res nato spomnil lika gospoda Beana in z njim osvojil svet. Kasneje je najmlajši izmed štirih bratov navdušil tudi kot Črni gad in Johnny English ter si nakopičil bogastvo vredno kar 80 milijonov evrov. Mu je pa morda študij elektrotehnike prišel prav, ko je leta 2011 pilotu njegovega zasebnega letala nenadoma postalo tako slabo, da z njim ni več mogel upravljati. Atkinson ga je nato pilotiral, dokler si ni pilot toliko opomogel, da je lahko zopet prevzel krmilo. "Pri vsem, kar delam, sem velik perfekcionist," pove o sebi. Vedno je bil odličnjak; tudi, ko je hodil v isto srednjo šolo kot nekdanji britanski premier Tony Blair. "Si pa ne bi mogla biti bolj različna," se o njima razgovori tedanji ravnatelj John Grove. "Rowan je bil res sramežljiv, rahlo je jecljal. Tony je bil po drugi strani zelo družaben. Če si potreboval prostovoljca, pa je bil vedno prvi, ki je dvignil roko v zrak."