Marsikje delavci v teh dneh zaradi ujm in poplav niso mogli priti na delo, nekateri pa so prišli, a so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin delovno mesto zapustili predčasno. Številni bodo odsotni tudi v prihodnjih dneh. Skladno s tem so na ministrstvu za delo danes objavili pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče.

Delovna zakonodaja, osrednji je zakon o delovnih razmerjih (ZDR), predvideva za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali dela na drugem kraju več možnosti, so poudarili. Delavcem in delodajalcem so na področju odsotnosti z dela na voljo instituti odsotnost z dela zaradi višje sile; odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki prizadene delavca); čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela; izraba letnega dopusta in neplačani dopust, so našteli.

Z vidika organizacije dela sta po njihovih navedbah pomembni predvsem možnost začasne spremembe vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu ter možnost odreditve dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.

ODSOTNOST Z DELA

Višja sila – 137. člen ZDR

Delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, ki bi ga prejel, če bi delal, oz. do najmanj 70 odstotkov minimalne plače.

Elementi, ki opredeljujejo standard višje sile, so zunanji vzrok, nepričakovanost, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Med primere višje sile sodijo tudi naravne nesreče.

Višja sila lahko nastane tako na strani delavca kot delodajalca. Delavec denimo ne more opravljati dela, ker ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče in podobno. Delodajalcu pa lahko na primer poplavi delovna sredstva, tako da dela pri njem ni mogoče opravljati.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, delavec in delodajalec tveganje delita. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin – 165. člen ZDR

V posameznih primerih se lahko uporabi del zakona, ki določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katerimi so tudi hujše nesreče, ki prizadenejo delavce – na tej podlagi imajo pravico do najmanj enega delovnega dne plačane odsotnosti. Daljše odsotnosti z naslova hujše nesreče so lahko urejene v kolektivni pogodbi.

Čakanje na delo – 138. člen ZDR

Če delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga, ga lahko napoti na čakanje na delo. Delavec ima pri tem pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove (njegove povprečne mesečne plače za poln delovni čas iz zadnjih treh mesecev).

Odreditev čakanja na delo, ki lahko v posameznem koledarskem letu traja največ šest mesecev, mora biti podana v pisni obliki. Mora pa biti delavec v času napotitve na čakanje na delo na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo.

Izraba letnega dopusta in kolektivni dopust – 163. člen ZDR

Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta, delodajalec pa mora pri tem upoštevati možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Poleg tega mora spoštovati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije z delavcem oz. njegovim predstavnikom.

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko določi tudi kolektivni dopust, pri tem pa ne sme omejiti ali negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani.

Delodajalec je pri tem delavce dolžan pisno obvestiti o letnem razporedu delovnega časa (148. člen ZDR).

Ko pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta primarno izhaja iz potreb delovnega procesa, mora delavcu omogočiti tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti.

Izredni neplačani dopust

Neplačana odsotnost oz. t. i. neplačani dopust je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja te oblike odsotnosti ne ureja, urejajo pa jo kolektivne pogodbe.

Nekatere med njimi določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti dogovoriti tudi glede obveznosti plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.

ORGANIZACIJA DELA

Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela – 169. člen ZDR

Sistem urejanja delovnih razmerij ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oz. dela na drugem kraju.

V primerih naravnih ali drugih nesreč, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsto in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče, je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile).

Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec zaposlenim ob tem dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj dela.

Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče – 145. člen ZDR

Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi, lahko pa tudi druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se reši človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialno škodo.