Za mnoge je ChatGPT postal glavni vir informacij, a tudi glavni pomočnik pri vsakdanjih stvareh, kot je odgovarjanje na sporočila ali e-pošto. Čeprav nam lahko uporaba takšnega orodja močno olajša vsakodnevna opravila, ne pomislimo na njegov vpliv na okolje. Najverjetneje niste vedeli, da vsaka vaša poizvedba v ChatGPT zahteva določeno količino energije za obdelavo poizvedbe in odgovor nanjo.

Spletna stran The Washington Post je objavila podatke, ki jih je pridobila od raziskovalca UC Riverside Shaolei Ren, po katerih preprosto e-poštno sporočilo s 100 besedami, ki ga bo sestavil ChatGPT, porabi precej virov. Natančneje, to je tako, kot če bi popili polno plastenko vode in eno uro napajali 14 LED-sijalk. Pomnožite to s številom uporabnikov, ki vsak dan uporabljajo ChatGPT, in jasno bo, koliko virov se zapravi za samo en sistem umetne inteligence. In koliko takšnih sistemov je na svetu ... 

Po Renovi oceni, če bi le eden od 10 Američanov uporabljal ChatGPT za pisanje enega elektronskega sporočila samo enkrat na teden, bi ChatGPT porabil 435 milijonov litrov vode in 121.517 megavatnih ur energije letno. In to je trenutna poraba. Glede na to, da se vsak dan razvijajo nove priložnosti in vse širše potrebe po energiji, je jasno, da bo v prihodnosti za potešitev lakote po umetni inteligenci potrebno veliko več energije in tudi drugih virov.

Zakaj tolikšna poraba?

Umetna inteligenca kot taka ni potrošnik. Energijo porabljajo računalniki, strežniki in podatkovni centri, ki jih umetna inteligenca uporablja za delovanje. Tako kot vaš računalnik za svoje delovanje porabi določeno količino energije, tudi podatkovni centri za svoje delovanje porabijo elektriko, internet in vodo za hlajenje. V krajih, kjer je elektrika poceni ali je vode malo, podatkovni centri UI uporabljajo elektriko za delovanje klimatskih naprav za hlajenje svojih strežnikov. To je lahko dodatna obremenitev za infrastrukturo. Še posebej na območjih, ki se borijo s sušo ali imajo šibkejšo električno infrastrukturo. 

Tudi Google in Microsoft sta objavila, da sta, odkar uporabljata umetno inteligenco, povečala porabo električne energije in drugih virov. Pri Microsoftu so pristali celo na ponovni zagon odslužene jedrske elektrarne Three Mile Island v Pensilvaniji. Podjetje, ki jo upravlja, jo je namreč leta 2019 zaprlo, po dogovoru z Microsoftom pa v ponovni zagon do leta 2028 vlaga kar 1,6 milijarde dolarjev (1,44 milijard evrov). V okviru tega dogovora se je Microsoft zavezal, da bo v naslednjih 20 letih odkupil vso električno energijo, ki jo proizvede jedrska elektrarna. Kolikšna je natančna vsota, ni znano, vsekakor pa ne bo zanemarljiva.

Ali bodo nove jedrske elektrarne gradili zaradi umetne inteligence, je za zdaj mogoče le ugibati. Jasno pa je, da bo vpliv na okolje velik. V času, ko znanstveniki že dolgo bijejo alarm zaradi podnebnih sprememb in njihovega vpliva na življenja ljudi in celotnega planeta, morda ne bi bilo slabo, da lastniki sistemov UI začnejo razmišljati tudi o trajnostnem poslovanju.

Vir: The Washington Post in Zimo