Bizaren trik z gotovino in aluminijasto folijo: deluje ali gre le za še en spletni mit?

Internet je poln nenavadnih finančnih in varnostnih trikov, a eden bolj bizarnih v zadnjem času vključuje nekaj, kar ima skoraj vsak doma v kuhinji: aluminijasto folijo. Po družbenih omrežjih in različnih spletnih portalih se namreč širi nasvet, da lahko z njo zaščitite gotovino, nekateri pa vanjo ovijajo celo denarnice in plačilne kartice.

Toda koliko resnice je v tem? In ali je aluminijasta folija res skrivno orožje za zaščito denarja?

Kot poročata indijski poslovni časnik Economic Times in argentinski poslovni portal El Cronista, zagovorniki tega trika trdijo, da folija pomaga zaščititi bankovce pred vlago, prahom in drugimi vplivi okolja. Po tej logiki naj bi bil denar ob dolgotrajnem hranjenju doma bolje ohranjen.

Nekateri priporočajo celo, da bankovce najprej zložite v svežnje, jih ovijete v aluminijasto folijo, nato pa shranite v neprodušno zaprte vrečke skupaj z vrečkami silikagela, ki vpija vlago.

Vendar so strokovnjaki precej bolj zadržani.

Kot opozarja El Cronista, aluminijasta folija lahko sicer predstavlja določeno fizično zaščito pred svetlobo, prahom in neposrednim stikom z okolico, vendar ni vodotesna. Če so bankovci že vlažni ali jih hranite v vlažnem prostoru, lahko folija celo zadrži vlago in poslabša stanje.

Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je najpomembnejše predvsem to, da gotovino hranite na suhem in stabilnem mestu, kjer ni večjih temperaturnih nihanj.

Z drugimi besedami: če imate doma nekaj prihrankov v gotovini, bo veliko pomembnejša izbira primernega mesta za shranjevanje kot pa plast aluminijaste folije okoli bankovcev.

Drugi del trenda je še bolj nenavaden. Na družbenih omrežjih je mogoče najti videoposnetke, v katerih ljudje v aluminijasto folijo ovijajo svoje denarnice, bančne kartice ali celo celotne torbice.

Razlog? Strah pred tako imenovanim RFID-skimmingom oziroma nepooblaščenim branjem podatkov z brezstičnih kartic.

Po poročanju portala NDTV aluminij lahko dejansko oslabi ali blokira določene radijske signale. Deluje podobno kot poenostavljena različica Faradayeve kletke, ki preprečuje prehod elektromagnetnih valov.

Teoretično torej ni povsem nemogoče, da bi aluminijasta folija otežila komunikacijo med brezstično kartico in bralnikom.

Tu se začne bolj skeptični del zgodbe.

Po navedbah portala NDTV brezstične kartice ne oddajajo vseh občutljivih podatkov. Med drugim ne prenašajo PIN-kode, banke pa uporabljajo več dodatnih varnostnih mehanizmov za odkrivanje goljufij. Uspešni primeri večjih kraj s pomočjo RFID-skimminga so zato razmeroma redki.

Podobno opozarja tudi strokovnjak za kibernetsko varnost Shivaprakash Devaraju, ki ga navaja The Indian Express. Po njegovih besedah lahko aluminijasta folija sicer deluje kot osnovna zaščita pred radiofrekvenčnimi signali, vendar ni praktična dolgoročna rešitev.

Še pomembneje pa je njegovo opozorilo, da se z nevarnostjo RFID-skimminga na spletu pogosto pretirava. Goljufi danes veliko pogosteje uporabljajo lažna sporočila, phishing povezave in druge oblike spletnih prevar kot pa zapleteno brezžično prestrezanje podatkov s kartic.

Resnica je nekje vmes.

Aluminijasta folija lahko v določenih okoliščinah nudi omejeno zaščito bankovcem pred umazanijo ter deloma zmanjša prehod nekaterih radijskih signalov. Vendar je predstava, da bo zaradi nje denar varen pred krajo, požarom, poplavo ali kibernetskimi kriminalci, precej pretirana.

Če želite zaščititi gotovino, je veliko pomembnejša varna lokacija shranjevanja. Če vas skrbi varnost kartic, pa so običajno učinkovitejši sodobni varnostni mehanizmi bank kot pa doma izdelana zaščita iz kuhinjskega predala.

Skratka: zanimiv spletni trik, vendar ne rešitev, zaradi katere bi morali nemudoma zavijati svoje prihranke v aluminijasto folijo.

Viri: Jutarnji list, Economic Times, El Cronista, NDTV, The Indian Express