Vprašanja, ki resno mučijo britansko javnost, se nanašajo predvsem na kronanje Karla III. Zanima jih, koliko bo za ta dogodek namenjenega davkoplačevalskega denarja. 

Poleg tega jih zanima, koliko davka bo novi kralj plačal na svoje zasebne dohodke, pa tudi koliko angažmajev so imeli zaposleni člani kraljeve družine v zadnjih petih letih in koliko so bili za to plačani? 

Javnost zanima tudi, koliko najemnine plačujeta princesi Beatrice in Eugenie, ki nista več delovni članici kraljeve družine, a še vedno živita v svojih rezidencah znotraj kraljevih palač.

Vprašanj je torej kar nekaj, koliko pa je odgovorov?

Čeprav je britanski The Guardian Buckinghamsko palačo prosil za izjavo, pa to ni obrodilo sadov. Novinarji namreč niso veliko izvedeli, saj preprosto povedano nimajo pravice vedeti. Zakaj? Že v času vladavine kraljice Elizabete II. se je ta uganka, povezana s financami in premoženjem britanske monarhije, ukoreninila, zaradi česar so bili Britanci prikrajšani za najbolj osnovne informacije.

Pravila so namreč jasna: prepovedano je razkriti korespondenco, izmenjano z monarhom ali dedičem, čeprav je popolnoma neškodljiva. Čeprav so kraljevi arhivi kot skladišče zgodovine britanske ustavne monarhije odprti za resne raziskovalce, se na eno stvar pozablja – so tudi zasebna last Windsorja, zato tisti, ki se zanima za podatke, če ne dobi dovoljenja, do njih ne more dostopati.

Ko pa gre za vprašanje financ, pa so strogi do te mere, da so oporoke članov britanske kraljeve družine cenzurirane s sodno odločbo. Poudarek je na tem, da gre za zasebne zadeve družine, ki se javnosti ne tičejo.

Zato so se pri Guardianu odločili za obsežno preiskavo kraljevih financ, vse v želji, da bi odkrili informacije javnega interesa o bogastvu, ki so si ga kraljevi tiho nabrali med opravljanjem javnih dolžnosti.

Kaj se skriva pred britansko javnostjo in zakaj? 

Razlika je očitna že, ko umre oseba modre krvi. Čeprav so oporoke po britanski zakonodaji javne, deloma zaradi preprečevanja prevar ali zlorab izvršiteljev, so tiste, ki jih napišejo člani kraljeve družine, zapečatene.

Do leta 1911 so bile oporoke družine Windsor javne, zapečatena je bila le oporoka vladarja – kralja ali kraljice. A sodstvo jih je na zahtevo kraljice Mary začelo cenzurirati, saj je tako želela po bratovi smrti prikriti, da je dragulje zapustil ljubici. Od pravnih svetovalcev je tako zahtevala, naj njegovo oporoko zapečatijo. 

In ta praksa se nadaljuje še danes – tako je leta 2021 po smrti princa Filipa predsednik družinskega sodišča sir Andrew McFarlane izvedel tajno zaslišanje, do katerega mediji niso imeli dostopa. Sodnik je šel tako daleč, da je razsodil, da morajo biti oporoke vseh višjih članov kraljeve družine tajne še vsaj 90 let.

Zveni noro? Del britanske javnosti je prepričan, da zveni zelo noro. Poglejmo namreč na primeru – če bo Kate Middleton živela tako dolgo kot možev dedek, princ Filip, bo njena oporoka odpečatena šele leta 2171, po tem obdobju pa bo objavljena le z dovoljenjem Windsorja.

Pred Karlom težko obdobje

Glede na to, da je postalo življenje na Otoku kar drago in da se številni borijo s pomanjkanjem, se bo Karl v prihajajočem obdobju soočal z zahtevnimi vprašanji – od osebnega bogastva njegove družine in podrobnosti o tem, koliko so imeli koristi od svojih javnih vlog, do vprašanj o dvomljivem izvoru njihovega bogastva.

Buckinghamska palača kljub radovednosti javnosti vztraja pri svoji trditvi, da morajo finančni dogovori kraljeve družine ostati zasebni, vendar ne pojasnijo, kje je treba potegniti mejo med tem, kaj je zasebno, kaj pripada kraljevi družini in kaj pripada Britancem.

ČE PA VAS ZANIMA, KAKO SO UREJENI POSTOPKI DEDOVANJA NAVADNIH SMRTNIKOV, PA LAHKO PREVERITE ČLANKE V NAŠI RUBRIKI DEDOVANJE. 

Vir: TPortal