Že dolga leta se odvija vroča debata med zagovorniki in nasprotniki pravila, da na pokopališče ne smejo vstopiti psi in druge živali. Za pojasnila smo prosili vodstvo družbe Žale. Tam so nam pojasnili, da je Odlok o pokopališkem redu v Mestni občini Ljubljana jasen: V prvem odstavku 53. člena Odloka je namreč zapisano, da je vstop psov in drugih živali na pokopališče prepovedan, razen če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki, službene pse Policije in pse reševalne enote. 

Takšna ureditev sicer ni nič posebnega, saj jo poznajo tudi v drugih krajih v Sloveniji in Evropi. "Sklepamo, da so se organi, ki so obravnavane predpise sprejeli, za takšne ureditve odločili zaradi pietetnih, etičnih in moralnih razlogov," je za Cekin.si povedal direktor družbe Žale mag. Robert Martinčič. 

In kdo izvaja nadzor nad tem, ali obiskovalci ljubljanskih pokopališč upoštevajo prepoved? Nadzor opravlja Inšpektorat Mestne uprave MOL, zagrožena globa pa znaša 300 evrov. 

Družba sicer ima svojo varnostno službo, ki kršitelje praviloma zgolj opozarja na določbo predpisa. In kakšni so njihovi odzivi, nas je zanimalo. "Odzivi obiskovalcev, ki kršijo odlok, so različni, večina obiskovalcev prepoved razume, nekateri pa pač ne," je pojasnil direktor.

Rože na grobovih

Kako pa je s sajenjem rož na grobovih, smo vprašali, saj nas je zanimalo, ali obstajajo kakšne omejitve. V družbi so nam razložili, da za sajenje rož na grobovih ni posebnega predpisa, a obstajajo prepovedi za sajenje grmičevja in dreves. 

Ureditev je določena v 48. členu Odloka, ki pravi, da brez soglasja upravljavca pokopališča na grobovih ni dovoljena zasaditev dreves in grmičevja, ki zraste več kot meter in pol. Če se boste na to ureditev požvižgali, vas bo doletela globa, in sicer v višini 300 evrov, ki vam jo bo odredil  Inšpektorat Mestne uprave MOL. 

Neurejen grob

Tudi ko gre za urejanje groba, obstajajo določena pravila. V skladu z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti in tudi v skladu z že omenjenim Odlokom so najemniki grobov dolžni skrbeti za urejen videz groba. 

"Najemniku, ki svoj grob ne vzdržuje, najprej pošljemo opomin. Če se nanj ne odzove in groba ne uredi v 30 dneh, podamo prijavo Inšpektoratu Mestne uprave MOL in v končni fazi tudi prekinemo najemno pogodbo za grob," so nam razložili v družbi Žale, kjer poudarjajo, da je zakon jasen: Najemna pogodba za grob preneha, če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe.

Omejitve glede nagrobnikov

Na njihovi spletni strani smo zasledili zapis: "Pri izvajanju del je treba zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov". Kaj to pomeni za nagrobnike? Koliko je najemnik omejen s pravili, ko se odloča za velikost, barvitost in sporočilnost nagrobnika, nas je zanimalo.

Direktor družbe Žale mag. Robert Martinčič je razložil, da so pokopališča spomeniško varstveno zaščitena območja, zato imajo tudi grobovi oz. nagrobna obeležja različno stopnjo zaščite. "Za najpomembnejše se lahko v skladu s četrtim odstavkom 40. člena odloka njihov videz (oblika, material in napis) spreminja le v soglasju z organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine. V praksi to pomeni, da zavod za varstvo kulturne dediščine izdaja kulturnovarstvene pogoje, mnenja, smernice, soglasja in tako dalje. Tudi za ostale grobove oz. nagrobna obeležja veljajo določene omejitve, ki so pogojene z vrsto in velikostjo groba ter višino pokopališkega zidu na oddelku posameznega pokopališča, kjer se grob nahaja. Višina nagrobnega obeležja ne sme presegati višine pokopališkega zidu," je razložil. 

Kraje na pokopališču

Martinčič pravi, da imajo na pokopališčih organizirano varnostno službo, ki izvaja splošni nadzor območij pokopališč. "Varnost na naših pokopališčih je nadstandardna, saj nadzor močno presega zahteve in standarde varovanja pokopališč, ki veljajo v Sloveniji in tujini. Pokopališče Žale nadziramo 24 ur na dan, vse dni v letu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Na določenih pokopališčih imamo že nekaj let nameščene tudi nadzorne kamere. Kamere so namenjene splošnemu nadzoru na pokopališču in ne snemanju posameznih grobov, saj to po mnenju Informacijskega pooblaščenca ni dovoljeno," je razložil direktor družbe. Tako so fizično varovanje kombinirali s tehničnim in s tem še povečali stopnjo varnosti na pokopališču. 

A ne glede na vse ukrepe, ki so jih sprejeli, ni možno preprečiti vseh kraj. "Posebne evidence o krajah sicer ne vodimo, ocenjujemo pa, da niso v porastu in da gre večinoma za drobne kraje sveč in rastlin, ki po dejanju ostanejo znotraj posameznega pokopališča," je še dejal Martinčič.