Danski načrt, ki vključuje nakup novih ladij, dronov in krepitev satelitskih kapacitet, je javnosti predstavil obrambni minister Troels Lund Poulsen.

"Sprijazniti se moramo s tem, da obstajajo resni izzivi glede varnosti in obrambe na Arktiki in v severnem Atlantiku," je dejal minister.

Danska igra pomembno vlogo na teh območjih zaradi dveh avtonomnih ozemelj: Ferskih otokov in Grenlandije. Pomen slednje redno izpostavlja novi ameriški predsednik Donald Trump, ki ne skriva želje, da se otok priključi ZDA, po potrebi tudi z vojaško silo.

"Mislim, da jo bomo imeli. In mislim, da si ljudje želijo biti z nami," je Trump povedal v sobotnem pogovoru o Grenlandiji z novinarji na predsedniškem letalu ter opozoril na interese Rusije in Kitajske v regiji.

Hkrati je dejal, da ne ve, kakšne pravice ima Danska do s surovinami bogatega ozemlja, a dodal, da bi bilo nasprotovanje Københavna zelo neprijazno dejanje.

Trump je pred dnevi opravil tudi telefonski pogovor z dansko premierko Mette Frederiksen, v katerem je vztrajal pri prevzetju Grenlandije. Bela hiša klica ni komentirala, Frederiksen pa je dejala, da Grenlandija ni naprodaj.

Po navedbah neimenovanih evropskih uradnikov, ki so bili seznanjeni s klicem, je to razjezilo Trumpa, ki naj bi bil nato v pogovoru agresiven, navaja britanski časnik Financial Times.

Frederiksen je sicer že večkrat poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo o prihodnosti odločiti njeni prebivalci. Slednje je dejal tudi grenlandski premier Mute Egede, ki velja za podpornika grenlandske neodvisnosti.

Frederiksen se ta teden podaja v Berlin, Pariz in Bruselj z namenom krepitve evropske enotnosti pred ameriško grožnjo. 

Nedvoumno podporo Danski je na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU izrazila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Še pred tem se je predsednik vojaškega odbora EU Robert Brieger v intervjuju, objavljenem v soboto, zavzel za namestitev vojakov članic na otočju.