Družinski prejemki v Evropi: Kdo največ in kdo najmanj vlaga v družine?

Spletna stran Euronews Business razkriva ključne podatke o družinskih prejemkih v Evropi, ki odločilno vplivajo na boj proti revščini in spodbujanje socialne enakosti, še posebej, ko gre za naše najmlajše. Ti sistemi so postali glavno orodje v boju proti najhujšim socialnim stiskam, medtem ko so njihovi zneski in podpora po celotni Evropi drastično različni, kar ustvarja ogromne in nesprejemljive razlike v življenjskih standardih državljanov - še posebej otrok. 

Eden od načinov za primerjavo je analiza porabe na prebivalca. Leta 2022 so države Evropske unije za družinske prejemke v povprečju porabile 830 evrov na osebo, kar je znatno povečanje za 47 % v primerjavi s 566 evri leta 2012. To je impresiven skok, ki pa pušča odprta vprašanja o učinkovitosti in enakosti te podpore.

Po podatkih Eurostata za leto 2022 so razlike znotraj EU velike: Luksemburg je na vrhu s kar 3789 evri na osebo, Bolgarija pa na dnu z 211 evri. Če upoštevamo še države kandidatke in članice EFTA, ima Albanija najnižje prejemke, le 48 evrov, sledita ji Turčija (57 evrov) in Bosna in Hercegovina (59 evrov).

Po Luksemburgu na seznamu vodijo nordijske države: Norveška (2277 evrov), Danska (1878 evrov), Islandija (1874 evrov), Švedska (1449 evrov) in Finska (1440 evrov). Nad 1000 evrov na osebo porabijo tudi Nemčija (1616 evrov), Švica (1375 evrov), Avstrija (1340 evrov) in Irska (1026 evrov). Po drugi strani pa velika gospodarstva, kot sta Italija (524 evrov) in Španija (427 evrov), precej zaostajajo za povprečjem EU.

Razpredelnica, ki jo je s pomočjo podatkov Eurostat pripravil EuroNews, kaže, da je Slovenija leta 2012 po osebi plačevala 363, leta 2022 pa 480 evrov. V tem obdobju se je torej znesek dvignil za 32%. 

Dr. Anne Daguerre z Univerze v Bristolu ugotavlja, da statistika ne pove vedno celotne zgodbe. Nordijske države in Francija ostajajo med največjimi porabnicami družinskih prejemkov, čeprav se njihov pristop bolj opira na brezplačne storitve, kot je varstvo otrok, ki niso v celoti zajete v ukrepih denarnih prejemkov na prebivalca, pravi.

Profesor Grega Strban z Univerze v Ljubljani opozarja, da vse države ne razvrščajo prejemkov na enak način. Nekatere se osredotočajo na podporo staršem (ali skrbnikom), druge na otroke (in študente). Nekatere so univerzalne, nekatere so ciljno usmerjene. Nekatere so povezane z invalidnostjo ali socialno pomočjo, dodaja in poudarja kompleksnost politik, ki stojijo za številkami.

Med letoma 2012 in 2022 so se družinski prejemki na osebo zmanjšali le v dveh od 32 opazovanih držav: na Norveškem (-5 %) in na Cipru (-18 %). V preostali Evropi je bila rast, vendar zelo neenakomerna. Poljska je zabeležila rekordno povečanje za 320 %, sledile so ji Latvija (245 %), Romunija (227 %) in Litva (198 %). Tudi Hrvaška je v skupini držav z izjemno rastjo, kjer so se prejemki več kot podvojili (101 %). Po drugi strani pa države, ki so že imele visoke prejemke, kot so Luksemburg, Avstrija in Finska, beležijo rast, manjšo od 30 %.

Dr. Daguerre pojasnjuje, da so gonilne sile rasti raznolike. V državah srednje in vzhodne Evrope, zlasti na Madžarskem in Poljskem, je rast v veliki meri posledica selektivnih pro-natalitetnih politik, katerih cilj je bil povečati rodnost in podpirati tradicionalne družinske modele, pravi in dodaja, da Italija od leta 2022 sledi podobni poti.

V Litvi je rast posledica uvedbe univerzalnega otroškega dodatka leta 2018, katerega glavni cilj je zmanjšanje revščine otrok. Hkrati nekatere južnoevropske države, kot sta Grčija in Ciper, kljub nizki rodnosti kažejo stagnacijo.

Po podatkih Evropske komisije so družinski dodatki vsi prejemki v naravi ali denarju, namenjeni kritju družinskih stroškov. To vključuje starševske in otroške dodatke, ki pomagajo kriti stroške vzgoje otroka, ter dodatke za varstvo otrok za zaposlene starše.

Vir: Index in Euronews

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: