Slovenci smo še enkrat pokazali, kako veliko srce imamo. Takoj smo se odzvali na katastrofo, ki je prizadela skoraj dve tretjini države. In naš takojšnji odziv je pohvale vreden, a poudariti je treba, da se ne smemo prenagliti. Pomoč mora biti premišljena in postopna. O tem v nadaljevanju članka, sedaj pa razčistimo z dilemo, ali lahko denarno pomoč nakažemo kar na osebni račun osebe, ki jo je prizadela poplava.
Na spletni strani Veriga dobrih ljudi so natančno opisali, zakaj je tovrstna pomoč lahko dvorezen meč.
Ali ste vedeli, da lahko nakazani zneski znatno vplivajo na višine socialnih transferjev, štipendij in drugih dohodkov? Jasno je, da bodo žrtve poplav tako prikrajšane.
Ali ste vedeli, da lahko prilivi zneskov kljub označbi CHAR onemogočijo podeljevanje izredne denarne socialne pomoči? Žrtve poplav so spet oškodovane.
Zakaj ni dobro, da svoje osebne podatke in bančne račune v želji po pomoči soljudi objavljate na družbenih omrežjih ali to počnete v imenu drugih? Tako so prejemniki javno izpostavljeni, posledično jim prihajajo neznanci na dom, prinašajo nepotrebne donacije, ovirajo trenutne ekipe na terenu.
V Verigi dobrih ljudi so opozorili še na eno zagato: neprimerno nakazovanje sredstev na TRR svojcev prizadetih oseb, ki prinašajo davčne in moralne zaplete.
Želimo pomagati takoj, a storimo še več škode
Poglejmo tudi primer, ki ga je na svojem Facebook profilu objavil Humanitarček. "V enega od centrov so nadebudne gospe kar s kombijem in brez najave pripeljale kupe pohištva, star umivalnik, celo razbito WC školjko. Ker v centru niso imeli kam sprejeti, so preprosto raztovorile in pustile pred centrom. Dragi ljudje, TO se ne počne. Zdaj ni čas za praznjenje kleti, ampak pomoč," so pri Humanitarčku opozorili v svoji objavi.
Delujte torej premišljeno in v skladu z navodili pristojnih. Če slednji rečejo, da zdaj ni čas za regale in belo tehniko, temveč za čistila, rokavice, črpalke, razvlažilce prostorov in podobno, ne kljubujte njihovim navodilom. Obstajajo torej stopnje in faze pomoči, ki jih poudarjajo v Humanitarčku: evakuacija, vzpostavitev varnih povezav, ocena škode prvič, osnovna infrastruktura (elektrika, voda), kar pomeni čiščenje in izsekavanje terena, odvažanje materiala, ocena škode drugič, grobo čiščenje, fino čiščenje, opremljanje ...
Darujte organizacijam, ki jih poznate
Organizacije razumejo, da želite pomagati. "Verjamemo, da je želja po neposredni pomoči ljudem, skupaj z nezaupanjem v delo humanitarnih organizacij, lahko zelo velika, vendar opozarjamo vse, da osebnih podatkov, računov, naslovov in drugih zaupnih podatkov ne objavljate in ne nakazujete sredstev na objavljene OSEBNE račune," so poudarili na spletni strani Verige dobrih ljudi. Zato priporočajo izključno darovanje humanitarnim organizacijam, ki jih poznate oz. so preverjeno verodostojne. Večkrat se je že zgodilo, da so čez noč nastala društva, ki so neupravičeno zbirala sredstva ali jih niso bila sposobna koristiti za prave namene, so dodali.

Mar bo pomoč res obdavčena? Ali bo res vplivala na socialne transferje?
Naj pomirimo in razložimo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pojasnilo, da se vsaka takšna pomoč lahko šteje kot dohodek družine in tako vpliva tudi na višino socialnih transferjev, če ni določen namen porabe sredstev.
Zato je zelo pomembno, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagali pri sanaciji poplave, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; npr. sanacija po poplavi, sanacija strehe, nakup oken, vrat ipd.
Poudarili so, da če je humanitarna pomoč dodeljena v fizični obliki (npr. paket za prehrano, invalidski voziček ), ALI v obliki denarnih sredstev, za katere je organizacija določila namen porabe sredstev (npr. sanacija po poplavi, sanacija strehe ipd.), ALI pa znesek denarnih sredstev ne presega meje preživetja (456,34 evra za samsko osebo oz. 1279,69 evra za štiričlansko družino), se v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje kot dohodek.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvem odstavku 12. člena namreč določa, da se kot dohodek upoštevajo:
- pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe;
- pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe.
Kako lahko pomagate?
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV