Družbena omrežja so polna fotografij ponosnih gobarjev, ki se hvalijo s svojim "ulovom". Sezona se je namreč začela bolj zgodaj, tako da številni hitijo in nabirajo gobe tako za sprotno porabo kot za ozimnico. 

A že hiter pogled na količine nabranih gob pove, da so morda gobarji pri nabiranju pretiravali. Preverimo torej, kakšna so pravila nabiranja gob in drugih jesenskih dobrot, da vas inšpektorji ne bodo oglobili. 

Pravila 

Posameznik lahko v gozdu za lastne potrebe na dan nabere:

- največ 2 kg gob,

- največ 2 kg kostanja,

- največ 2 kg borovnic,

- največ 2 kg malin,

- največ 2 kg robidnic

- največ 2 kg gozdnih jagod,

- največ 2 kg brusnic,

- največ 2 kg mahov,

- največ 1 kg čemaža,

- največ 1 kg drugih zelnatih rastlin, največ 2 kg drugih plodov.

Večina vrst gob je, kar se tiče rastišča, precej zahtevna in jih zato zelo težko najdemo na mestih, kjer pogoji niso prilagojeni zanje. A kljub temu dejstvu se zgodi, da presenetijo. Z Evo Zupan, veliko poznavalko gob, so se pri Dominvrt.si pogovarjali o tem, kdaj in kje moramo iskati, da bomo imeli največ sreče, če želimo domov priti s polno košaro slastnih jurčkov, marel ali pa morda lisičk. Preverite ...

Globe za gobarje in druge nabiralce

Zakon o gozdovih določa, da se z globo od 200 do 400 evrov za prekršek kaznuje posameznik, ki pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin, mahov in gob preseže dovoljene količine. Rekreativno se sme nabrati največ 2 kilograma gozdnih sadežev oziroma plodov ter 1 kilogram zelnatih rastlin. 

Uredba o varstvu samoniklih gliv določa, da posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto, gobe je treba nabirati na način, da se ne poškodujejo rastišče ali podgobje, gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži. Za kršitve določb Uredbe o varstvu samoniklih gliv je zagrožena globa 208,65 evra. 

In tudi: uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv določa, da se z globo od 250 do 2.500 evrov kaznuje posameznik, ki brez dovoljenja odvzame iz narave, uniči ali poškoduje podgobje ali gobe zavarovanih vrst gliv ali zavestno uničuje zavarovane vrste gliv ali poseduje, prevaža, prenaša, prodaja, menja ter ponuja za prodajo ali zamenjavo zavarovane vrste gliv, odvzete iz narave ali ogrozi obstoj zavarovanih vrst gliv na njihovem naravnem območju razširjenosti.