Ne zlato, ne nafta: majhen sadež Afriki prinaša milijarde

V Afriki se odvija gospodarska zgodba, ki je dolgo ostajala v senci nafte, zlata in drugih naravnih bogastev. Tokrat v središču pozornosti ni rudnik ali naftno polje, temveč majhen sadež, ki ga poznamo tudi na slovenskih vrtovih: borovnica.

Kot poroča britanski The Economist, so borovnice v Zimbabveju postale simbol novega gospodarskega razcveta. Država, ki jo mnogi še vedno povezujejo z gospodarskimi težavami in visoko inflacijo, danes vse bolj gradi uspešno izvozno zgodbo prav na sodobnem kmetijstvu.

Na farmah v okolici Harareja na tisoče delavcev vsak dan obira borovnice, ki nato potujejo v hladilnice, od tam pa na evropske in azijske trge. Največji plodovi končajo predvsem v vzhodni Aziji, kjer zanje dosegajo najvišje cene, navaja The Economist.

Posebej presenetljiva je hitrost rasti. Zimbabvejski pridelovalci naj bi letos izvozili približno 12.000 ton borovnic, kar je približno 40-krat več kot leta 2017. Po navedbah lokalnih poznavalcev je zanimanje za to kulturo tako veliko, da borovnice danes sadi skoraj vsak večji kmetijski investitor v državi.

Dolga desetletja so ekonomisti menili, da lahko afriške države dohitevajo razviti svet predvsem z gradnjo tovarn in močne predelovalne industrije. A realnost je bila drugačna. Delež predelovalne industrije v številnih podsaharskih državah se v zadnjih letih ni bistveno povečal, zato države iščejo nove poti gospodarske rasti.

Prav tu nastopijo sodobne kmetijske farme. Te niso več podobne tradicionalnim kmetijam. Uporabljajo napredne namakalne sisteme, digitalni nadzor pridelave, hlajene logistične verige in zapletene izvozne mreže. Po mnenju analitikov delujejo skoraj kot manjše tovarne, saj zaposlujejo veliko ljudi in so tesno povezane z globalnimi dobavnimi verigami.

Borovnice so le del širšega trenda. V Keniji pomembno rast beleži izvoz avokada, Južna Afrika pa krepi položaj enega največjih svetovnih izvoznikov citrusov. Številne afriške države se tako vse bolj usmerjajo v pridelke z visoko dodano vrednostjo, ki jih povprašujejo bogatejši potrošniki v Evropi, Severni Ameriki in Aziji.

Po podatkih Afriške razvojne banke (AfDB) k rasti afriških gospodarstev pomembno prispevata prav močnejša kmetijska proizvodnja in modernizacija agrarnega sektorja. Organizacija ocenjuje, da Afrika ostaja ena najhitreje rastočih regij na svetu, pri čemer številne države dosegajo več kot petodstotno letno gospodarsko rast.

Pandemija, vojne in trgovinske napetosti so pokazale, kako pomembna je razpršenost svetovne preskrbe s hrano. Medtem ko se je svet dolgo zanašal predvsem na tradicionalne izvoznice sadja in zelenjave, postaja Afrika vse pomembnejši igralec na globalnem prehranskem trgu.

Za potrošnike v Evropi to pomeni večjo ponudbo sadja skozi vse leto, za afriške države pa možnost ustvarjanja delovnih mest, privabljanja tujih naložb in zmanjševanja odvisnosti od izvoza surovin.

Zgodba o borovnicah zato ni le kmetijska zanimivost. Je primer, kako lahko majhen sadež postane simbol velike gospodarske spremembe. Medtem ko je bila Afrika desetletja znana predvsem po nafti, zlatu in rudah, jo svet vse pogosteje opazuje tudi kot pomembno izvoznico hrane z visoko dodano vrednostjo.

Viri: Telegraf Biznis, The Economist, African Development Bank (AfDB)