Ko danes poslušamo o umetni inteligenci, se zdi, da je prihodnost že odločena. Podjetja vlagajo milijarde evrov v podatkovne centre, nove čipe in razvoj naprednih modelov, delnice podjetij, povezanih z AI, pa so v zadnjih letih močno rasle. Toda vsi niso prepričani, da se bo zgodba nadaljevala brez pretresov in opozarjajo na scenarije, ki niso tako rožnati, kot nam jih želijo predstaviti nekateri. 

Med tistimi, ki opozarjajo, da je trg umetne inteligence vse bolj podoben obdobjem v zgodovini, ko so vlagatelji v novo tehnologijo vložili ogromne zneske, nato pa doživeli bolečo streznitev, je tudi nekdanji predsednik ameriškega regulatorja SEC Gary Gensler. SEC je vodil med letoma 2021 in 2025, sedaj pa je profesor na MIT.

V igri so stotine milijard dolarjev

Gensler opozarja na ogromne zneske, ki se stekajo v infrastrukturo za umetno inteligenco. Po nekaterih ocenah bi lahko letne naložbe v podatkovne centre, čipe in drugo opremo dosegle 800 milijard dolarjev oziroma približno 740 milijard evrov, poroča CNN.

Gensler opozarja, da zgodovina kaže podoben vzorec: najprej navdušenje nad novo tehnologijo, nato množična vlaganja, za tem pa obdobje, ko se pokaže, da pričakovani dobički ne dohajajo visokih pričakovanj vlagateljev. Po njegovem mnenju je ključno vprašanje, ali se bo zgodila le morebitna korekcija blaga ali pa bi lahko prerasla v širše gospodarsko ohlajanje.

V infrastrukturo za umetno inteligenco se stekajo stotine milijard dolarjev. Če prihodki ne bodo upravičili vlaganj, lahko sledijo stečaji, odpuščanja in padec borznih tečajev.
V infrastrukturo za umetno inteligenco se stekajo stotine milijard dolarjev. Če prihodki ne bodo upravičili vlaganj, lahko sledijo stečaji, odpuščanja in padec borznih tečajev.FOTO: Shutterstock

Njegova opozorila se ujemajo z ocenami, ki so jih že prej predstavili milijarder Ray Dalio, harvardski ekonomist Kenneth Rogoff in vlagatelj Mike Novogratz.

Spomin na internetni balon

Nekdanji regulator primerja trenutno dogajanje z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so bile železnice, elektrifikacija in internet. Vsi so dolgoročno spremenili gospodarstvo, a so vlagateljem v določenem obdobju povzročili tudi velike izgube.

Po njegovih besedah je težava predvsem v tem, da denar v sektor umetne inteligence priteka hitreje, kot podjetja ustvarjajo prihodke. Če se optimistične napovedi ne bodo uresničile, bi lahko številna podjetja izgubila velik del svoje vrednosti.

Opozarja tudi, da tehnološka podjetja v razvoj umetne inteligence vlagajo rekordne zneske in se pri tem vse bolj zadolžujejo. Po njegovem mnenju največja podjetja danes za AI porabijo kar petkrat več kot pred tremi leti, medtem ko še ni jasno, kdaj se bodo te naložbe začele resno vračati. Pomemben del tega razcveta predstavlja tudi Nvidia, katere čipi poganjajo najnaprednejše AI-sisteme.

Skeptikov ne skrbi le višina vlaganj, temveč tudi način njihovega financiranja. Gensler opozarja, da del denarja kroži skozi zapletene finančne dogovore in medsebojna vlaganja med podjetji, zaradi česar je težje oceniti dejansko zadolženost sektorja. Če se pričakovani prihodki od umetne inteligence ne bodo uresničili, bi se težave lahko hitro prenesle tudi na banke, posojilodajalce in druga podjetja, povezana z AI-industrijo.

"Človek se vpraša, zakaj vsi ti posojilodajalci posojajo toliko denarja," je dejal Gensler. Po njegovem mnenju bi lahko finančne institucije, ki financirajo industrijo umetne inteligence, utrpele velike izgube, če se izkaže, da pričakovani prihodki ne upravičujejo današnjih ogromnih vlaganj. Prepričan je, da zgodovina pogosto pokaže enak vzorec: podjetja si izposodijo preveč denarja v prekratkem času, kar lahko napihne balon, ki nato prej ali slej poči.

Kaj to pomeni za vlagatelje?

Gensler ocenjuje, da bi se lahko težave pojavile še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2028.
Gensler ocenjuje, da bi se lahko težave pojavile še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2028.FOTO: Adobe Stock

Hiter in razumljiv odgovor na to vprašanje: če bi prišlo do poka AI-balona, največje tehnološke družbe po mnenju Genslerja verjetno ne bi izginile. Bolj ranljiva so manjša in močno zadolžena podjetja, ki svoje poslovanje gradijo na hitri rasti povpraševanja po storitvah umetne inteligence.

Posebej izpostavlja tako imenovana neocloud podjetja, ki drugim družbam oddajajo močne procesorje za razvoj AI-sistemov. Ta podjetja naj bi bila med prvimi, ki bi se znašla v težavah, če bi se trg nenadoma ohladil. Številna neocloud podjetja so se namreč brezglavo zadolžila, kar pomeni, da bi v primeru padcev ali nestabilnosti trga zapadla v nezmožnost odplačevanja dolgov in obratovanja. Sledili bi zlomi in bankroti teh podjetij. Največji tehnološki velikani bi to krizo preživeli. 

Na to je opozarjal tudi Elon Musk. Po njegovih ocenah več kot 200 podjetij, ki danes ponujajo računalniške storitve za umetno inteligenco, čaka val prevzemov, združitev in propadov. Prepričan je, da bo na trgu preživela le peščica najmočnejših igralcev. Kot je zapisal prejšnji mesec na družbenem omrežju X, mnogim podjetjem v hitro rastočem AI-sektorju dolgoročno ne bo uspelo obstati.

Recesija že do leta 2028?

Gensler napoveduje, da bo trg prej ali slej moral prilagoditi pričakovanja dejanskim prihodkom, ki jih bodo podjetja ustvarila z umetno inteligenco. Po njegovem mnenju bi lahko do pomembnejše korekcije prišlo še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2028.

Ob tem poudarja, da ne dvomi v prihodnost umetne inteligence kot tehnologije. Dvom pa ima v to, kako hitro se bodo današnja večstomilijardna vlaganja pretvorila v dobiček.

Razmere na trgih primerja z ladjo, ki pluje proti nevihti. Čeprav ne napoveduje, kdaj bi lahko prišlo do zloma, meni, da bi morali vlagatelji že zdaj razmišljati o zaščiti pred morebitnim pretresom in se pripraviti na obdobje večje negotovosti.

Čeprav vsak finančni balon ne povzroči recesije, Gensler meni, da bi morebitni zlom sektorja umetne inteligence lahko bil podoben poku internetnega balona na začetku 21. stoletja, ko so številna tehnološka podjetja propadla, borzni trgi pa so utrpeli velike izgube. Ocenjuje, da bo trg prej ali slej moral prilagoditi visoka vrednotenja dejanskim prihodkom iz umetne inteligence, zato pričakuje korekcijo cen in upočasnitev gospodarstva še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2028.

Številni analitiki se ne strinjajo

Na Wall Streetu vseeno niso vsi tako pesimistični. Ed Yardeni iz raziskovalne družbe Yardeni Research meni, da trenutne razmere niso primerljive z internetnim balonom ob prelomu tisočletja. Po njegovem mnenju trg že postopoma popravlja previsoka vrednotenja, zato ni nujno, da bo sledil dramatičen zlom.

Prav nasprotno. Yardeni meni, da nenehna opozorila o morebitnem balonu pomagajo omejevati pretirani optimizem vlagateljev in tako zmanjšujejo tveganje za nekontroliran padec.

Viri: CNN, Index

Razlagalnik

SEC je neodvisna zvezna vladna agencija Združenih držav Amerike, ustanovljena leta 1934 po veliki gospodarski krizi z namenom zaščite vlagateljev, vzdrževanja poštenih in učinkovitih trgov ter spodbujanja kapitalskih trgov. Zadolžena je za nadzor nad delniškimi trgi, borznimi posredniki, investicijskimi skladi in drugimi finančnimi institucijami, pri čemer skrbi, da podjetja javnosti zagotavljajo točne in poštene finančne podatke.

Internetni balon je bil obdobje med letoma 1995 in 2000, ko so delnice podjetij, povezanih z novim internetnim gospodarstvom, doseogle vrtoglave vrednosti zaradi velike širitve interneta. Ko je postalo jasno, da številna od teh novih podjetij nikoli ne bodo ustvarila dobička, je balon marca 2000 počil. Indeks NASDAQ je izgubil večino svoje vrednosti, tisoče internetnih podjetij pa je zbankrotiralo, kar je povzročilo blago recesijo v ZDA in močno prizadelo globalne finančne trge.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.