Medtem ko Nemčija v številnih percepcijah ostaja simbol gospodarske trdnosti in učinkovitosti, zadnji podatki nemških agencij Creditreform in ZEW slikajo bistveno bolj zaskrbljujočo podobo, poroča spletna stran Dnevno.

Statistika iz leta 2024 namreč razkriva, da se je nemško gospodarstvo soočilo z močno povečanim številom zaprtij podjetij, kar presega le običajne poslovne cikle. Agenciji sta zabeležili kar 196.100 primerov zaprtja podjetij v preteklem letu, kar predstavlja občuten, 16-odstotni porast v primerjavi z letom prej. 

Ta številka ni le statistika; je največje število zaprtij od leta 2011, ko so se še vedno občutile posledice globalne finančne krize, ki je takrat globoko pretresla gospodarske temelje. Obseg in stopnja rasti zapiranj signalizirata potencialno globoke strukturne težave, ki zahtevajo temeljito analizo in razumevanje.

Zapiranja podjetij v Nemčiji ne prizadenejo le majhnih igralcev na trgu

Val zaprtij, ki se širi po Nemčiji, po besedah strokovnjakov nikakor ni omejen le na segment majhnih ali družinskih podjetij, temveč vedno bolj vpliva tudi na večja industrijska podjetja, kar kaže na sistemsko naravo problema.

Patrik-Ludwig Hantzsch iz Creditreforma poudarja, da so "številke alarmantne v vseh sektorjih", kar odraža razširjenost negativnih trendov čez celotno gospodarstvo. Še posebej težki časi so nastopili za industrijska podjetja, katerih poslovanje je energetsko intenzivno. Ta se spopadajo z dramatičnim naraščanjem stroškov energije, kar neposredno vpliva na njihovo konkurenčnost in marže. Sočasno pa se soočajo z zaostrujočo se konkurenco na mednarodnem trgu, kjer cene energije v drugih državah niso nujno tako visoke. Ta kombinacija povečanih stroškov in mednarodnega pritiska predstavlja velik izziv za vzdržnost mnogih tradicionalnih nemških industrij.

Tudi domnevno naprednejši in na prihodnost usmerjeni gospodarski sektorji v Nemčiji, kot so IT, ekotehnologije in diagnostika, niso ostali imuni na splošni negativen trend zapiranja podjetij. Statistični podatki kažejo, da se je število ukinitev v teh industrijah povečalo za zaskrbljujočih 25 odstotkov. 

Razlogi za težave v teh, sicer perspektivnih sektorjih, niso primarno povezani z energetskimi stroški ali direktno globalno konkurenco na način kot v tradicionalni industriji. Glavni vzrok pojasnjuje raziskovalka ZEW-a Sandra Gottschalk. 

"To so panoge, ki bi pravzaprav morale biti motorji prihodnje rasti, a zaradi kroničnega pomanjkanja strokovnjakov podjetja ne morejo sprejeti dovolj naročil, da bi bila vzdržna," je dejala. 

Ključni izziv, s katerim se ta podjetja srečujejo, je namreč kronično pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Kljub povpraševanju po njihovih storitvah ali produktih, podjetja preprosto nimajo zadostnega števila ustreznih strokovnjakov za realizacijo projektov in izpolnitev naročil. Ta omejitev kapacitet posledično onemogoča doseganje potrebne donosnosti ali obsega poslovanja, kar dolgoročno vodi v negotovost in pogosto tudi v odločitev za zaprtje, kljub potencialu rasti sektorja kot celote.

Zakaj se podjetja v Nemčiji zapirajo, četudi niso v stečaju?

Pomembno je razumeti, da statistika zaprtij podjetij ne odraža zgolj primerov insolventnosti oziroma stečajev. Nasprotno, velik delež ukinitev predstavljajo prostovoljne zaustavitve poslovanja, ki izhajajo iz različnih vzrokov, neodvisnih od trenutne solventnosti podjetja. 

Tipičen in vse pogostejši scenarij je povezan s težavo iskanja nasledstva v družinskih ali lastniških podjetjih. Mnogi podjetniki, ki so desetletja gradili svoje poslovanje, preprosto ne najdejo ustrezne osebe, ki bi prevzela vodenje, bodisi znotraj družine bodisi zunaj nje. Takšen je bil tudi primer starega hotela, ki kljub dobri lokaciji ne najde kupca, saj potrebne investicije niso privlačne, in ga nazadnje nadomesti novogradnja. 

Poleg tega pogosto prihajajo do zaprtij zaradi zdravstvenih razlogov lastnikov, njihove smrti ali pa preprosto želje po upokojitvi, pri čemer, kot rečeno, ni pripravljenega ali primernega prevzemnika. Ti primeri poudarjajo demografski izziv in generacijsko vrzel v nemškem poslovnem okolju, kar je še posebej kritično za majhna in srednja podjetja, ki tvorijo hrbtenico gospodarstva.

Poleg pomanjkanja naslednikov obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lastnike nemških podjetij spodbujajo k prostovoljnemu zaprtju poslovanja, četudi so ta trenutno še profitabilna. Pogosto se za ta drastični korak odločijo zaradi občutka negotove dolgoročne perspektive. 

Podjetniki skrbno spremljajo gospodarske napovedi, globalna gibanja, zakonodajne spremembe (zlasti na področju energetike in okolja) ter ocenjujejo, ali bo njihovo podjetje v spreminjajočem se okolju lahko dolgoročno uspešno in konkurenčno. Če njihove projekcije kažejo na povečane izzive, zmanjševanje dobičkonosnosti ali zahtevne prilagoditve, se nekateri, zlasti starejši ali tisti brez jasne vizije nasledstva, raje odločijo poslovanje zaključiti, dokler je podjetje še v dobri finančni kondiciji, namesto da tvegajo poslabšanje razmer in morebitno kasnejšo insolventnost. Ta proaktivni pristop k zaprtju kaže na visoko stopnjo previdnosti nemških podjetnikov, hkrati pa poudarja realno zaskrbljenost zaradi prihodnjega gospodarskega okolja in pogojev poslovanja v državi.

Pogled onkraj glavnih statističnih naslovov: Manjša podjetja v senci uradnih podatkov

Posebej zgovoren vpogled v stanje na nemškem trgu ponuja primerjava med različnimi statističnimi viri. Medtem ko sta Creditreform in ZEW prišla do omenjenega alarmantnega podatka o skoraj 200.000 zaprtjih v letu 2024, je zvezni statistični urad (Destatis) februarja objavil na prvi pogled bolj pozitivno novico: da je bilo v Nemčiji lani ustanovljenih več podjetij, kot jih je bilo zaprtih. 

Na prvi pogled bi to lahko pomenilo, da je stanje stabilno ali celo pozitivno, kljub poročilom Creditreforma in ZEW. Ključna razlaga te diskrepance pa tiči v metodologiji in obsegu zajetja. Statistika zveznega urada namreč zajema izključno večja in "ekonomsko pomembna" podjetja, s čimer učinkovito izloča širok spekter manjših podjetij, ki vsakodnevno vstopajo ali izstopajo iz trga. 

Poročilo Creditreforma in ZEW, ki temelji na širšem zajemu, vključuje tudi ta manjša, včasih mikro-podjetja ali dejavnosti, ki jih uradna statistika zaradi njihove velikosti ali tipa registracije spregleda. To pomeni, da statistika zveznega urada daje vpogled predvsem v dinamiko večjih gospodarskih subjektov, medtem ko številke Creditreforma in ZEW morda bolje odražajo stanje in izzive v širši podjetniški bazi, ki je še posebej občutljiva na spremembe in negotovost, kar lahko občutijo tudi številni Slovenci, ki delajo v ali poslujejo z nemškimi manjšimi podjetji.

Visoko število zaprtij podjetij v Nemčiji v letu 2024, ki je doseglo najvišjo raven po več kot desetletju, jasno kaže na pritisk in negotovost, s katerima se trenutno spopada eno izmed ključnih evropskih gospodarstev. Trendi, kot so dramatično povečanje stroškov energije, predvsem v energetsko intenzivnih panogah, povečana globalna konkurenca ter strukturno pomanjkanje usposobljene delovne sile tudi v naprednih, rastočih sektorjih, predstavljajo kompleksne izzive, ki očitno terjajo svoj davek. 

K temu je potrebno prišteti še notranje, bolj generacijsko in poslovodno pogojene razloge, kot so težave pri iskanju nasledstva ter odločitve lastnikov o prostovoljnem zaprtju tudi donosnih podjetij zaradi negotove prihodnosti. Dejstvo, da povečano število zapiranj zajema širok spekter podjetij – od majhnih družinskih obratov do delov industrije in tehnoloških podjetij – potrjuje, da ne gre za sektorski problem, temveč za širši gospodarski pojav. 

Čeprav uradna statistika, ki se osredotoča na večja podjetja, kaže drugačno sliko, številke agencij Creditreform in ZEW verjetno bolje ponazarjajo vsakodnevno realnost za stotine tisoče malih in srednje velikih podjetij, ki zaposlujejo veliko večino prebivalstva in so občutljivejša na vsakdanje gospodarske pogoje. Analiza razlogov in obsega zaprtij nudi ključen vpogled v aktualno stanje in izzive nemškega gospodarstva, ki lahko pomembno vplivajo tudi na sosednje države, vključno s Slovenijo, ter na življenja številnih njenih prebivalcev in tistih iz okoliških držav, ki so se odločili živeti in delati v Nemčiji.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Najbolj brane novice:

Kako radodarni so trgovci pri izplačilu regresa za letni dopust?

Življenje na kavču na račun davkoplačevalcev: 'Ne splača se delati'

Možna je nova večja finančna kriza: Strokovnjak razkril, kaj točno storiti z denarjem